Predsednik slovenske vlade Janez Janša: Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo šlo

Kot je v nagovoru poudaril premier Janez Janša, za pravilen odziv na pandemijo covid-19 potrebujemo nekaj ključnih premislekov o ciljih, ki jih želimo doseči, poti, ki nas vodi do njih, in virih, ki jih imamo na voljo. “Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo šlo,” je poudaril v video nagovoru. Povedal je tudi, da ima Slovenija v tem času enkratno in zgodovinsko priložnost, da iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotovi potrebna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, pa tudi usposabljanja za poklice prihodnosti. “S premišljenim vlaganjem sredstev, ki smo jih izpogajali na julijskem Evropske svetu, lahko Slovenija ne le zmanjša zaostanek za najbolj razvitimi gospodarstvi, pač pa jih lahko dohiti in celo prehiti,” je dejal in nadaljeval: “Pri investiranju evropskih sredstev je naša prioriteta zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Le tako bomo ob fiskalni vzdržnosti sposobni sami financirati visoko raven javnih storitev, zagotoviti uspešno digitalizacijo različnih družbenih podsistemov, se soočiti z demografskimi trendi, ki so žal neugodni, in zagotoviti trajno ter stabilno blaginjo celotnega slovenskega prebivalstva,” je še povedal premier Janez Janša.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor:

Svet po pandemiji koronavirusa je drugačen. Stvari, ki smo jih še včeraj imeli za samoumevne, to niso več. Izzivi, pred katerimi stojimo kot narod in človeštvo, so večji kot kdajkoli prej. Spremenjeno okolje od nas zahteva najprej in predvsem spremembe v razmišljanju. In posledično spremenjeno delovanje na vseh področjih. Razmišljanje “out of the box” ni fraza – je nujnost.

Zato sem vesel današnje razprave, ki bo tekla o izzivih, ki jih prinašata prihodnost industrije in novi globalni odnosi. Kajti da bi se pravilno odzvali, moramo najprej opraviti nekaj ključnih premislekov. O ciljih, ki jih želimo doseči. In poti, ki nas do njih vodi. O virih, ki jih kot država in narod imamo, da bi cilje dosegli.

Skupaj z drugimi v Evropski uniji smo se v minulih mesecih borila s koronavirusom, a ne samo z njim. Pandemija koronavirusa je namreč odprla številna vprašanja in dileme, ki smo jih kot skupnost odlagali in potiskali na stran. Pokazala so se razhajanja med državami, članicami EU, kako vidimo našo skupno prihodnost, razhajanja med celinami so pereča že dalj časa in mislim na tista, ki so se pojavila na novo. Tu so tudi razhajanja o tem, kaj je pomembno, kaj nas čaka v prihodnje in kako odgovarjati na te izzive.

Največji izziv je ta trenutek brez dvoma uspešno gospodarstvo v teh novih časih in gospodarsko, socialno in splošno okrevanje držav Evropske unije. Brez strukturne prenove evropskega gospodarstva v smeri trajnostnega, vključujočega in regionalno bolj uravnoteženega razvoja ne bo šlo in v tem duhu je iskanje razvojnega zavezništva med državami EU, gospodarstvom, znanostjo, civilno družbo, številnimi nevladnimi in družbenimi organizacijam ter razvojnim potencialom vseh držav EU tisti pravi odziv, ki bo Evropsko unijo okrepil in ohranil kot močno silo na globalni ravni, sposobno tekmovanja z drugimi dejavniki v tej globalni konkurenci.

Svet se skupaj z nami nahaja na pragu četrte industrijske revolucije. Gospodarstva oziroma družbe, ki jim bo prehod v četrto industrijsko revolucijo uspel, bodo imela še naprej zagotovljeno rast, razvoj in delovna mesta. Bodo napredovala, tista, ki jim to ne bo uspelo, bodo zaostajala.

Slovenija ima v tem času enkratno, pravzaprav zgodovinsko priložnost, da iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotovi potrebna vlaganja v raziskave in razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje, pa tudi usposabljanja za številne poklice prihodnosti. S premišljenim vlaganjem sredstev, ki smo jih izpogajali na julijskem Evropskem svetu, lahko Slovenija ne le zmanjša zaostanek za najbolj razvitimi gospodarstvi, pač pa jih lahko dohiti in mnoge celo prehiti.

Pri investiranju evropskih sredstev je naša prioriteta zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Le tako bomo ob fiskalni vzdržnosti sposobni sami financirati visoko raven javnih storitev, zagotoviti uspešno digitalizacijo različnih družbenih podsistemov, se soočiti z demografskimi trendi in zagotoviti trajno ter stabilno blaginjo celotnega slovenskega prebivalstva.

Aktualna vlada ima celovito strategijo. Vemo kaj hočemo, vemo, kako iz razpoložljivih evropskih sredstev zagotoviti vlaganja tudi na področju infrastrukture, kmetijstva in odprave posledic epidemije COVID-19.

Zemeljski viri postajajo vse bolj dragoceni, medtem ko se globalni izzivi, s katerimi se srečujemo, nenehno povečujejo. Zato v tej neizprosni konkurenci potrebujemo znanje in izkušnje vseh in vsakogar posebej. Potrebujemo, da to, kar najboljše, kot narod premoremo, damo skupaj, da bi se znali pravočasno in pravilno odzvati na zahtevne izzive časa.

Verjamem, da smo sposobni najti rešitve za te izzive, jih uresničiti in tako ustvariti nove priložnosti.

Konferenca, kot je današnja, je korak na tej poti. Vprašanja, ki jih boste odpirali, so pomembna, z vidika izzivov, ki jih pred Slovenijo postavlja razvoj, pa so odgovori nanje nujni. Želim zanimivo in konstruktivno razpravo, ki bo odpirala prostor novim idejam, rešitvam in prinesla odgovore na vprašanja aktualnega trenutka. Hvala lepa.