Predsednik SDS na Info TV o aktualnih temah
petek, 6. 11. 2009Magnetogram ni lektoriran! VLADIMIR VODUŠEK: Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci dober večer. Danes sta v Stockholmu premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpisala arbitražni sporazum o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško. Sporazumu ostro nasprotuje opozicija tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, zato smo v nocojšnjo oddajo povabili vodjo opozicije Janeza Janšo. Seveda bo beseda tekla tudi o delu vlade, aferi Patria in še o čem. Za začetek pa predlagam, da si pogledamo prispevek o podpisu arbitražnega sporazuma.
VODUŠEK: Se opravičujemo zaradi tehničnih težav pri prispevku. Prispevek bomo seveda pogledali kasneje. Z nami je kot sem dejal gost nocojšnji, predsednik opozicijske SDS Janez Janša. Mogoče bi seveda preden začneva pogovor povabil gledalke in gledalce, da glasujejo v naši anketi ali bolj zaupate pri reševanju meje s Hrvaško premieru Borutu Pahorju ali vodji opozicije Janezu Janši. Gospod Janša, predsednik vlade Borut Pahor je dejal, da je danes bil za njega fantastičen dan. Kakšen dan je bil to za opozicijo in za vas osebno? Verjetno manj fantastičen?
JANŠA: Po vsem kar je dejal, da je to kar je podpisal nekaj dobrega. Če je v tem sporazumu kaj dobrega je to zelo dobro skrito. V prejšnjih letih odkar je obstajala možnost, da Slovenija in Hrvaška prepustita reševanje tega vprašanja tudi nekje tretji strani, mediaciji, arbitraži, sodišču ali katerikoli, bi takšen sporazum lahko podpisali kadarkoli, kajti Hrvaška je vedno vztrajala na eni sami zadevi, to pa je, da se meja med državama določi samo po načelu mednarodnega prava, brez načela pravičnosti. Slovenija pa je temu vseskozi nasprotovala. Zdaj, ko je Slovenija na tej točki popustila je seveda prišlo do podpisa tega sporazuma. Zakaj smo popustili je meni popolnoma nejasno. Če kdaj potem je bila Slovenija v tem času, ko se Hrvaška pogaja za vstop v Evropsko unijo v prednosti, nam se nič ne mudi, njim se mudi, kakšnih velikih konfliktov ni, stik z mednarodnimi vodami, ladje, ki pljujejo iz naših pristanišč imajo, tega ne zagotavlja ta sporazum, nimamo pa pravno formalno določenega teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, to bi pa morali narediti, tega pa ta sporazum več ali manj ne omogoča.
VODUŠEK: Ta sporazum nekako se je večkrat primerjal s sporazumom Drnovšek – Račan. Če vas vprašam zelo osebno, je v tem nasprotovanju opozicije, temu sporazumu tudi mogoče kanček zavisti, da je Borutu Pahorju uspelo po 18 letih podpisati ta sporazum, medtem ko razen tega poskusa Drnovšek – Račan, drugi poskusi niso uspeli. Vi ste poskušali rešiti to vprašanje skupaj z Ivom Sanaderjem na haaškem sodišču?
JANŠA: No v tem trenutku je edina pravno veljavna podpisana reč, ki obstaja, dogovor obstaja v zvezi z situacijo glede meje, brionska izjava, ki je bila sprejeta na skupni seji slovenske in hrvaške vlade in ki govori o tem, da je izhodiščni datum 25.6.1991, kar je zapisano tudi v tem sporazumu in je to samo povzeto in ki govori o tem, da se bosta državi izogibali incidentov. Od takrat naprej kakšnih večjih incidentov z izjemo tega na merišču pred leti, tudi ni bilo. Ali bo ta sporazum, ki je bil danes podpisan tudi uveljavljen in pravno formalno veljaven je veliko vprašanje. Jaz mislim, da ne bo in tukaj tudi ne gre za nobeno zavist. Kot že rečeno, sporazum v katerem bi pisalo, da se meja med državama določa po načelih mednarodnega prava, bi lahko katerikoli predsednik slovenske vlade pred gospodom Pahorjem podpisal kadarkoli. Ta sporazum izrecno izključuje uporabo načela pravičnosti iz postopkov določanja meje med državama. Načelo pravičnosti se omenja šele potem, ko naj bi se Sloveniji zagotavljalo stik z mednarodnimi vodami, to pa je lahko karkoli in morda še nekaj besed o sporazumu Drnovšek – Račan. O tem se veliko govori, ga pa verjetno 99 odstotkov Slovencev ne pozna, ker prave razprave o njem ni bilo. Hrvaška ni nadaljevala postopkov uveljavitev in zaradi tega tudi pri nas ni bilo kakšne velike razprave. Jaz sem takrat bil v opoziciji, predsednik vlade je bil dr. Drnovšek, za razliko od gospoda Pahorja je dr. Drnovšek pri pripravi tistega sporazuma upošteval tudi nekatera mnenja opozicije, se je posvetoval, vsaj z največjo opozicijsko stranko in tisti sporazum je bil nek minimum, ki je bil morda za Slovenijo še sprejemljiv, s tem da ni bil idealen. Ni, kot se zmotno misli, Sloveniji dodelil koridorja širokega 4 kilometre do mednarodnih voda, ampak je preko tistega koridorja pripeljal mednarodne vode do naših teritorialnih voda, s tem, da je dno tega koridorja ostalo hrvaško in je šlo za neko deljeno suverenost med mednarodnim statusom voda in hrvaškim dnom, ampak recimo v času, ko Slovenija še ni bila članica Evropske unije, ko se je nam mudilo zaradi izpolnitve ključnih kriterijev za vstop v Evropsko unijo in se ni Hrvaški ni nič mudilo, ker je bila še daleč od tega, je bil to soliden pogajalski dosežek. Zaselki na levem bregu Dragonje so ostali na hrvaški strani, tudi večina teh spornih točk na kopenski meji, tudi recimo vojaški objekt na Trdinovem vrhu. Vse to je po tem sporazumu pripadlo Hrvaški. Skratka šlo je za nek minimum v tistem času, ki v tem trenutku ne bi bil soliden pogajalski dosežek, ker Sloveniji se danes ne mudi, je že članica Evropske unije, Hrvaška takrat ni podpisala tistega sporazuma, skratka neverjetno je, da se je v enem letu zgodil tak mandat. Od začetka mandata te vlade konec lanskega leta do septembra letos smo slišali nešteto izjav predsednika vlade, tudi drugih članov vlade in predsednikov koalicijskih strank, ki so se zaklinjali, da Slovenija ne bo sprostila blokade, dokler ne bo rešeno mejno vprašanje. To je bilo po mojem mnenju neumno, oziroma je bilo neustrezno, nespametno do mednarodne skupnosti, ker na ta način seveda nič ne doseže. Septembra je potem prišlo do sestanka predsednikov obeh vlad in takrat je gospod Pahor je, da je prišlo do nekega načelnega dogovora in da bosta zdaj oba procesa tekla sočasno, se pravi, da bomo v času, ko bo Hrvaška nadaljevala pogajanja, ko bo odpravljena blokada, tudi reševali to mejno vprašanje. Včeraj, na odboru za zunanjo politiko pa je vlada prišla z dodatnim predlogom, ki ga prej ni bilo, ki je v nasprotju s tem kaj je predlagal komisarjem, ki je predlagal, da se to vprašanje reši v roku enega leta, slovenska vlada pa je zdaj dala v sporazum, koalicijska večina je z enim glasom večino včeraj to z glasovalnim strojem, da postopki dela arbitražnega sodišča na določanju meje začnejo teči šele potem, ko bo Hrvaška že končala pogajanja, ko bo že podpisala pristopno pogodbo in bo na teh institucijah sedela skupaj z nami, kar je obrat za 180 stopinj in nespameten v drugo smer, skratka če skrajšam, Slovenija če ratificira ta sporazum sprejema nesorazmerno tveganje, kar ni potrebno, tvega, da bo dobila morda največ nekoliko manj kot je predvideval sporazum Drnovšek – Račan, v situaciji, ki je s pogajalskega stališča za Slovenijo bistveno močnejši.
VODUŠEK: Očitno je prišlo do nekega kompromisa. Hrvaška je dosegla to, da se pač to mejno vprašanje rešuje po vstopu njenem v Evropsko unijo, Slovenija pa v tem 3B členu da ima stik z mednarodnimi vodami. Zdaj zanima pa …
JANŠA: Ta stik je lahko karkoli, to ni teritorialni …
VODUŠEK: To ni teritorialni stik ne. Zdaj zanima me kakšne bodo poteze opozicije? Govori se, da bo že v petek Ljudska stranka, do petka zbirala podpise za referendum. Zdaj boste vi podprli, oziroma bodo vaši poslanci dali tudi podpise za ta referendum, ali bo prišlo do zbiranja podpisov?
JANŠA: No naši podpisi so že zbrani. Naša poslanska skupina je o tem razpravljala, zbrali smo tudi podpise za primer, da bo dejansko ta sporazum podpisan, vendar je te podpise možno dat skupaj in jih vložiti šele potem, oziroma v primeru, če parlament ratificira ta arbitražni sporazum. Tudi Ljudska stranka ne bo imela problemov z zbiranjem petih podpisov poslancev, tako da teh podpisov bo seveda dovolj, jih je pa možno vložiti formalno šele potem, ko bo procedura ratifikacije v državnem zboru končana, to pa ne bo tako kmalu, ker vlada najavlja, da bo poslala sporazum sama …
VODUŠEK: Na ustavno sodišče.
JANŠA: … v presojo ustavnemu sodišču, s čimer ne bo seveda odpravljen noben dvom glede vsebine sporazuma, samo glede formalnosti.
VODUŠEK: To se pravi sporazum se bo v parlamentu sprejemal z navadno večino ali z dvotretjinsko večino? V bistvu zdaj tu je nekaj dilem, mislim tudi na Hrvaškem so bile te dileme, ali se v bistvu ratifikacija tega sporazuma sprejema z navadno večino ali dvotretjinsko, pri nas so se pojavila tudi za vprašanja?
JANŠA: Torej na Hrvaškem so bile dileme glede te večine, oziroma kvalificirane večine pri pooblastilu predsednice vlade za podpis. Ona je šla v državni zbor, oziroma v hrvaški sabor po pooblastilo že za podpis sporazuma, naš predsednik vlade tega ni želel, je šel samo na odbor, ker je bila neka omejena razprava najprej na zaprti seji, včeraj pa tik pred zdajci. Potem brez jasnega dnevnega reda, pač tik pred podpisom in s tega vidika je Slovenija uporabila precej nižje demokratične standarde v tej fazi. Ko gre pa za ratifikacijo pa je dvotretjinska večina potrebna tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. V Sloveniji bo takšno tolmačenje po mojem mnenju prevladalo tudi zaradi tega, ker je ustavno sodišče v primeru, ko je odločalo o preletu Natovih letal takrat, ko je Nato bombardiral Jugoslavijo, izrecno zapisalo, da mora državni zbor vprašanja, ki se nanašajo na suverenost države, obrambo države, mejna vprašanja, sprejemati z dvotretjinsko večino, kar izhaja iz 124. člena ustave, ne iz 3A člena kot je včeraj govoril zunanji minister.
VODUŠEK: To se pravi, če vas prav razumem, vi teh glasov poslancev ne boste dali, v bistvu SDS ne bo podprla tega in sporazum lahko pade pravzaprav že na tej prvi točki v parlamentu.
JANŠA: Ne, mi smo povedali od samega začetka, da takšna vsebina sporazuma za nas ni sprejemljiva, predlagali smo nekatere spremembe, oziroma povedali smo, da bi bilo mogoče glasovati za takšen sporazum v primeru, če bi se načela, ki se v sporazumu predvidevajo za 3B točko, se pravi za določanje stika z mednarodnimi vodami, uporabila tudi za 3A točko, se pravi tudi za določanje meje. Vlada ni hotela o tem nič slišati, nasprotno, v tej zadnji verziji sporazuma so iz meni neznanih razlogov spremenili celo časovnico, tako da bo rezultat odmaknjen v prihodnje. To je zelo pomembna stvar. Najprej na rečem, da se mi zdi nekorektno od vlade, da je to naredila. Zdi se mi tudi kratkovidno od Hrvaške, da je to sprejela in to iz naslednjih dveh razlogov. Nekorektno je to s strani slovenske vlade zaradi tega, ker je enostavno vroči kostanj preložila na naslednji mandat in na naslednjo vlado. Če bo arbiter začel odločali šele po pristopu, oziroma po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške k Evropski uniji se bo to zgodilo ne vem, najprej nekje konec drugega leta in ti postopki bodo seveda potem, ker ni nobenega časovnega roka, v sporazumu določenega za arbitra, trajali kot je bilo danes že večkrat rečeno, najbrž tam nekje do leta 2014. Takrat bo mandat te vlade potekel, bo neka druga vlada, kakršnakoli, bo nek drug mandat, bo nek drug državni zbor in takrat bo prišla razsodba arbitražnega sodišča. In če ljudje s tem ne bodo zadovoljni seveda tiste vlade, ki je to podpisala in zakuhala že ne bo več. Komisar Rehn je predlagal eno leto. Če bi bila slovenska vlada z gospodom Pahorjem na čelu prepričana, da je ta sporazum dober, potem bi si želela, da rezultat tega sporazuma, oziroma razsodba arbitra pride v času njenega mandata, pred naslednjimi volitvami, ker bi bil to za vlado velik uspeh, ampak oni vedo, da je ta sporazum slab, zato so tudi tako raztegnili časovnico, da bo rezultat prišel potem, ko bodo gospodje, ki danes sedijo v vladi že po drugih službah, vprašanje kaj bo s to koalicijo in s temi strankami. Seveda pa bo razsodba tega sodišča obvezna. Za Hrvaško pa je ta časovnica, čeprav izgleda seveda zelo dobra, lahko velika past. Zakaj? Zato ker je nesporno, tukaj pa ni nobenih pravnih dilem, ker smo ta postopek že večkrat izvedli in recimo …
VODUŠEK: Ratifikacija sporazuma, pristopna.
JANŠA: … ko smo sprejeli Bolgarijo pa Romunijo v Evropsko unijo je naš parlament z dvotretjinsko večino ratificiral ti pogodbi in s takšno večino bo moral ratificirati tudi pristop Hrvaške. Te dvotretjinske večine v slovenskem parlamentu skoraj zagotovo ne bo dokler ne bo tukaj jasno kaj bo z mejo. Na rezultat se seveda ne bo dalo potem več neposredno vplivati, lahko se vse zaplete z implementacijo rezultata, ker Hrvaška sprejema, oziroma najavlja neke interpretativne izjave, kar pomeni, da se bodo težave takrat pravzaprav šele začele, ampak dejstvo je, da bo skoraj zagotovo Hrvaška morala čakati to razsodbo.
VODUŠEK: Dve leti recimo.
JANŠA: Dve, tri leta, toliko časa dokler bo pač trajala presoja na tem arbitražnem sodišču in kjer so postopki tako zastavljeni, da se ne morejo hitro končati, bo to trajalo dolgo in v tem času bo Slovenija izpostavljena mednarodnem pritisku, absolutno. Tukaj je popolnoma jasno, da ima Evropa tukaj en interes, to pa je širitev in s tega vidika seveda vse politične skupine v Evropskem parlamentu in nasploh v Evropi podpirajo kakršnokoli rešitev, ki odpravlja blokado za nadaljnji postopek širitve. Slovenija pa ima tukaj dva interesa, to je, naš interes je tudi, da se Evropska unija širi, vendar je naš interes hkrati tudi to, da rešimo to mejno vprašanje, skratka s to časovnico se je naredilo nekaj kar bo na koncu škodilo obema stranema, če bo sporazum ratificiran.
VODUŠEK: Ampak kakšna je alternativa? Mislim kakšna je, danes smo poslušali neke intervjuje gospoda Pahorja, ki pravijo, da opozicija nima boljše alternative temu in naj pove kakšna je alternativa temu sporazumu. Nesprejetje sporazuma ali?
JANŠA: Gospodu Pahorju se je v zadnjih dneh realnost postavila nekoliko pokonci, zato govori takšne stvari. Včeraj je na seji odbora za zunanjo politiko, kjer smo razpravljali o tem sporazumu, kjer je seja trajala štiri ure, gospod Pahor nekaj povedal na začetku, postavil nekaj vprašanj, med drugim tudi to in odšel. Ko smo odgovarjali na ta vprašanja njega na seji ni bilo. Potem je za kratek čas prišel nazaj, postavil še nekaj vprašanj in ponovno odšel iz dvorane. Vse tisto kar smo mi na to odgovorili seveda ni slišal in jaz dvomim, da je šel brat stenograme, ker ni imel časa, je šel pač v Stockholm. Sprašuje kaj bi pa vi naredili? Mi ne bi pristali na sporazum iz katerega je načelo pravičnosti izključeno iz postopka določanja meje. To je popolnoma preprosto.
VODUŠEK: Zaradi tega je padel že Haag, v bistvu zaradi …
JANŠA: Ja, ja okrog tega je bila velika politična enotnost v Sloveniji. Ko sem šel jaz na pogovore s Sanaderjem leta 2007 na Bled, sem imel za sabo stališče slovenskih parlamentarnih strank, tudi stranke gospoda Pahorja, da je presoja na haaškem sodišču ali pred katerokoli tretjo osebo za nas sprejemljiva, če se pri tem uporabi načelo zunanje pravičnosti. To ni bilo stališče SDS kot je danes govoril gospod Pahor, to je bilo tudi stališče SD, tudi njegove stranke. Še več, v skupini pravnikov, ki je utemeljila to stališče in zapisala, da brez načela pravičnosti Slovenija ne sme tvegati presoje pred tretjo osebo, oziroma pred mednarodno institucijo, je bil tudi podpredsednik sedanje stranke SD-ja, se pravi gospod Vlačič. Obstaja pravno mnenje, podpisano s strani pravnikov, ki so jih takratne opozicijske stranke predlagale v to skupino, ki je bila odprta tudi za opozicijo, v katerem piše, da je za Slovenijo tveganje, če prepustimo reševanje meje tretji osebi razumno in sprejemljivo, če se pri določanju meje upošteva načelo pravičnosti. Danes kot da tega nikoli ni bilo.
VODUŠEK: Zdaj režijo bi prosil, če je mogoče lahko pogledamo prispevek, če je pripravljen, če ne pa seveda nadaljujemo z vprašanji. Zakaj mislite, da je gospod Pahor vztrajal na tem in zaradi tega ker pač si hoče v svojem mandatu pripeti, če tako rečem, to rešitev slovensko – hrvaških odnosov, oziroma vprašanje meje, na prsi te vlade, oziroma na svoja, oziroma zakaj je v bistvu prišlo do vztrajanja po vaši oceni?
JANŠA: No jaz mislim, da je tukaj …
VODUŠEK: Ali je to pritisk, ameriški pritisk, pritisk Evropske unije ali domače razmere?
JANŠA: Med razlogi, da smo prišli v to situacijo je združenih več nesrečnih slučajev, med drugim tudi ta pritisk o katerem govorite, saj hrvaška predsednica vlade se je danes v Stockholmu javno zahvalila ameriškim prijateljem in s tem priznala nekaj kar naša vlada vseskozi zanika, čeprav je popolnoma jasno, da je ameriška diplomacija tukaj sodelovala to tiste točke, ko je bila odpravljena blokada. Interes Evropske unije in tudi Združenih držav je bil, da Slovenija ne zaustavlja pogajanj Hrvaške in ko je Slovenija umaknila blokado tega pritiska ni bilo več, tudi na Hrvaško ne potem, ker nikogar ni več posebej to zanimalo. Tudi danes podpis v Stockholmu, to je bila neka taka stvar, kratka 15 minutna zadeva v napolnjenem urniku predsednika Evropskega sveta, švedskega predsednika vlade. Torej ti pritiski so bili in so bom rekel razumljivi, po svoje so tudi legitimni. Ko smo mi predsedovali Evropski uniji smo tudi pač usklajevali različne zadeve in velikokrat morali, ne izvajati pritiske, ampak prepričati posamične članice Evropske unije, da so pristale na neko skupno stališče, recimo ko smo se pogajali za nov sporazum z Rusko federacijo ali ko smo reševali številna odprta vprašanja skupne evropske energetske politike. Vendar je bil to samo en moment. Ključno vprašanje, ki se postavlja pred temi vprašanji, ki ste jih vi navedli ali pa jih jaz zdaj najavljam je, zakaj se je predsednik te vlade, gospod Pahor, oziroma zakaj se je vladna koalicija naenkrat odločila, da iz postopkov pogajanj s Hrvaško o rešitvi mejnega vprašanja, izključi opozicijo in izključi tudi velik del pravne stroke. Naenkrat spomladi v času, ko je predsednik vlade še govoril kako Slovenija nikoli ne bo dvignila blokade dokler ne bo rešeno mejno vprašanje, je bilo treba nekje sprejeti odločitev, da se prekine z dobro pozitivno prakso, ki je veljala v Sloveniji pravzaprav vseskozi, nekega širšega konsenza o nacionalnih vprašanjih, končno smo se osamosvojili, s tem konsenzom šli v Nato, v Evropsko unijo in reševali številne stvari tudi ko je šlo za urejanje odnosov s Hrvaško, je bilo to sodelovanje vse Drnovškove mandate, morda ga ni bilo v času Ropove vlade nekaj časa, zelo kratek čas. Ves naš mandat je opozicija sodelovala, bili so celo v tehničnih komisijah, vendar se je zdaj nekdo odločil, da to sodelovanje prekine. Tukaj je moral biti nek motiv. Očitno se je presodilo, da se bo s tem šlo ne glede na ceno. Zakaj je poleg teh pritiskov o katerih sva govorila, ki pa so se na neki točki ustavili, takrat ko je bila dvignjena blokada, verjetno zadaj tudi politična kalkulacija.
VODUŠEK: Kakšna recimo, kakšna?
JANŠA: Ta vlada ima najnižjo javnomnenjsko podporo v zgodovini Slovenije. še nobena vlada nikoli odkar Slovenija obstaja, ni imela tako nizke javnomnenjske podpore kar so izmerile številne raziskave javnega mnenja v zadnjem mesecu. Nadaljevanje tega trenda, no taka nizka podpora ni zaradi Hrvaške, ampak je zaradi tega ker vlada ne obvladuje gospodarske situacije, ne sprejema učinkovitih protikriznih ukrepov zaradi česa bo Slovenija padla še enkrat več v letošnjem letu v rasti kot pa je povprečje v Evropski uniji. Recesija v Sloveniji bo najvišja takoj za baltskimi državami, prej pa smo imeli še enkrat višjo gospodarsko rast kot jo je imela Evropska unija. Verjetno se je nekdo odločil, da bo na nekem drugem področju zastavil pač vse, pa če bo uspelo bo bolje, se bo ta podpora popravila, če pa ne bo uspelo pa itak ne more biti slabše, bo propadlo. Problem s tem tveganjem je v tem, da je tukaj talec Slovenija, oziroma nek način vitalen interes in meni se zdi to nesprejemljivo.
VODUŠEK: Ampak vi ste, danes je gospod Pahor dejal, da ne veže svoje politične kariere na ta sporazum, bilo je nekaj različnih informacij, različnih izjav, med drugim tudi nedavno na neki lokalni televiziji, kjer je gospod Pahor dejal, da bo odstopil če ta zadeva ne bo izpeljana. Potem je to zanikal. Kakšne so pravzaprav vaše poteze tu? Vi ste o možnosti interpelacije vladi že govorili pred tem sporazumom. Zdaj ali boste v bistvu to zadevo vezali, oziroma interpelacijo na ta sporazum?
JANŠA: Poglejte, gospod Pahor je celo poletje in celo pomlad in celo zimo, prejšnjo govoril o tem, da Slovenija ne bo dvignila blokade nad hrvaškimi pogajanji dokler Hrvaška ne bo pristala na to, da rešimo mejno vprašanje, oziroma dokler ne bomo rešili mejnega vprašanja. To je bilo povedano z zelo odločnim glasom, s sočnimi izrazi velikokrat, potem pa je kar naenkrat retorika bila obrnjena in danes imamo povsem drugo situacijo. Enako bo s to najavo. Najavo, da pač če ne bo uspelo rešiti tega vprašanja s Hrvaško, da se bo umaknil, to je bilo javno izrečeno. Naslednji dan je bil zanikano, čez nekaj dni bo verjetno spet javno izrečeno, pa bo spet zanikano. Tukaj ni možno staviti na kakšno veliko kredibilnost. Vprašanje je kakšna bo dejanska situacija po referendumu, ki je skoraj gotov. Do referenduma ne bo prišlo, če bo vladna koalicija spoštovala ustavo in pristala na ratifikacijo sporazuma z dvotretjinsko večino. Te ni za ta sporazum in se bodo pogajanja začela znova. Če pa bo tukaj ustava kršena bo prišlo do referenduma. Ta po mojem nikoli ne bo uspel, ker pač Slovenci nimajo politične kalkulacije, ne bodo imeli politične kalkulacije, ko bodo šli glasovati, tako kot jo je imela vlada, ko je šla podpisat sporazum in če referendum ne uspe na tej točki, ker je bil podpis nekega sporazuma narejen, opravljen pred švedskim predsedstvom, formalno ob pač visoki priči, kot se temu reče, ta vlada ne bo imela nobene več zunanje kredibilnosti. Kdo bo še verjel predsedniku slovenske vlade, kdo bo še verjel njegovemu podpisu, če se bo izkazalo, da ne ve kaj dela, da nima podpore za to kar počne. Lahko seveda teoretično vseeno vztraja, vendar je taka vlada za državo dodatno škodljiva, tako da sem jaz prepričan, da bo prišlo do sprememb, vsaj predsednik vlade bo odstopil, ni rečeno, da bo koalicija sprejela odgovornost na svoja ramena. Že zdaj nekatere izjave predsednikov koalicijskih strank kažejo na to, da pač čakajo na to, da predsedniku vlade spodrsne. Verjetno bo potem ta ista koalicija sestavljala novo vlado.
VODUŠEK: No o tem in o nekaterih drugih zanimivih vprašanjih pa po oglasih. (oglasi) Ponovno pozdravljeni v oddaji Vroči stol. Če nadaljujeva z zelo zanimivo temo. V bistvu vi ste rekli, da bo gospod Pahor odstopil. zdaj v nekaterih medijih je bilo, mislim da, ne vem ali je vaša izjava, da se išče neko nadomestilo za Pahorja in kdo stoji za tem?
JANŠA: Jaz mislim, da je to itak nek hobi v koaliciji, v tej koaliciji, saj se v glavnem ukvarja sama s sabo. V tem trenutku mislim, da sta dva kandidata.
VODUŠEK: Kdo recimo? Katera dva?
JANŠA: Eden je sedanji gospodarski minister.
VODUŠEK: Matej Lahovnik.
JANŠA: Ki v enem letu mandata ni predlagal še nobenega resnega protikriznega ukrepa, čeprav je to njegovo delo, je pa predlagal nekaj populističnih ukrepov zaradi katerih ima neko podporo javnega mnenja, ki presega podporo, ki jo ima predsednik vlade in mislim, da se je sedanji predsednik stranke Zares zaradi laži pač poslovil od ambicij, ki jih je prej imel in mediji, ki so v njem vesolju, pač izrazito promovirajo gospoda Lahovnika. Tako Dnevnik v soboto objavi najvišje managarske plače, v ponedeljek pa minister Lahovnik vloži zakon za omejitev teh plač in še več takšnih slučajev je bilo.
VODUŠEK: Kdo je pa drugi?
JANŠA: Drugi kandidat je sedanji ljubljanski župan. Tukaj se mi zdi, da je kalkulacija drugačna in morda ni podprta s povsem istim ozadjem, deloma pa se zagotovo prekriva. Kalkulacija je pa približno takšna, da se računa, da bi ta vlada, zdaj je ta referendum pač prišel vmes, ampak prej se je računalo, da bi ta vlada nekako vzdržala do lokalnih volitev naslednjo jesen. Na teh volitvah, ki jih bo vladna koalicija v celotni državi seveda izgubila in na to računajo, na slabši rezultat kot je bil na evropskih volitvah, naj bi imel ljubljanski župan najboljši rezultat v tem polu in to bi se predstavilo kot pač edino upanje za naprej. Govorice so, da naj bi nastala stranka iz poslancev sedanje vladne koalicije iz vseh treh strank, ki bi bila že takoj najmočnejša po številu poslancev in ta stranka bi šla potem na volitve za nov mandat. In na ta način bi se na nek način kompenzirala ta izguba političnega kapitala sedanje vladne koalicije, ki je enormna po enem letu mandata. Zdaj to so seveda govorice, ki prihajajo iz različnih vetrov, jaz ne rečem, da so tukaj nekje trdi načrti, se pa meni te kalkulacije zdijo verjetne, ker ko neko politično ozadje, ki je odvisno do oblasti tako kot je pri nas Forum 21 in vse kar spada zraven, odvisen od, njihov vpliv je odvisen od sedanje vladne koalicije, ko vidi, da ima njihova vlada najnižjo javnomnenjsko podporo v zgodovini potem so tukaj zagotovo kalkulacije in neka razmišljanja in vedno, ko se veliko kalkulira in razmišlja, kakšne stvari pridejo tudi v javnost.
VODUŠEK: Kateri scenarij pa je po vašem bolj verjeten glede na nek dogodek, ki se je zgodil mislim, da 14 dni nazaj, pri odpiranju tega doprsnega kipa bivšemu premieru Kavčiču, kjer je pravzaprav, kjer sta se skupaj pojavila gospod Zoran Jankovič, pa gospod Pahor? Zdaj kako je s tem vabilom na to zadevo, v bistvu ker se je precej različnih špekulacijo pojavilo ali ste bi dobili vabilo in gospod Bavčar ali ne?
JANŠA: Zdaj za gospoda Bavčarja ne vem. Jaz sem pa vabilo dobil, vendar ob pol dvanajstih istega dne, ko je bila proslava mislim, da ob dveh, ko sem bil že na poti v Krško, kjer sem bil potem govornik na proslavi ob dnevu reformacije. Skratka jaz tudi teoretično nisem mogel iti na razpravo, ker sem vabilo dobil isti dan.
VODUŠEK: Gospod Janković pravi, da je 14 dni prej poslal.
JANŠA: Meni sigurno ne, kar je razvidno tudi iz pošte.
VODUŠEK: Kaj pa pravite na to ugotovitev gospoda Pahorja, da pač ta vladajoča garnitura išče neko kontinuiteto z liberalizmom oz. neko v bistvu bi rekel z linijo.
JANŠA: Ja deloma to drži, saj v situaciji ko je edina vez vladne koalicije ideologija in ko so rezultati katastrofalni slabi in javno mnenjska podpora najnižja v zgodovini vseh vlad samostojne Slovenije, potem se oprijema vsake bilke, s tem, da je treba odkrito povedat, da so v prvi vrsti ob odkritju spomenika Staneta Kavčiča stali nekateri ljudje, ki so bili njegovi neposredni grobarji, ki so ga politično ubili in poslali v (manjka beseda) kot je sam dejal. Eden od aktivnih akterjev, je bil gospod Milan Kučan. Ko sva z Bavčarjem urejala to Kavčičevo zapuščino, so bili tam tudi magnetogrami obeh sej političnega vodstva Slovenije, komunističnega političnega vodstva Slovenije, ki je dva dni razpravljalo o Kavčičevih grehih, in so se morali vsi člani tega vodstva opredelit, in na koncu ko so se opredeljeval za ali proti, je bil seveda gospod Kučan odločno proti Kavčiču in tudi številni drugi, ki so potem skušal prikazovat oz. delat drugačen vtis, zelo redki so Kavčiča takrat vzel v obrambo, tako ali drugače. Eden od teh, ki ga je skušal obranit, ne vem ali je bil na tem sestanku ali ne, ampak se je opredelil za njega, je bil dr. Petric sedanji ustavni sodnik, takrat je bil član njegove vlade in še nekateri člani njegove vlade, nekateri so žal že pokojni. Tisti pa, ki se danes kitijo s Kavčičevim perjem pa v glavnem ali jih sploh ni bilo zraven ali pa so bili proti, tako, da ta vez je to vez je zelo težko umetno ustvarit.
VODUŠEK: Ampak zdaj govorili ste o scenarijih, ki jih ima recimo Forum 21 oz. krog okrog Foruma 21, potem različne stranke v vladi, ampak kakšen je pa vaš scenarij, ali boste čakali prihodnje volitve ali boste pač poskušali z neko konstruktivno nezaupnico oz. z nekimi drugimi potezami doseči spremembo oblasti oz. kakšen je sploh vaš cilj?
JANŠA: No najprej je treba seveda jasno povedat, da te vladne koalicije in te vlade ne bi bilo, če bi imeli pred lanskimi volitvami normalno predvolilno razpravo o rezultatih in napakah vlade in o programih za naprej. Namesto tega smo razpravljal o aferi Patria in to je bil tisti jeziček na tehtnici, ki je pač prevesil v to smer, ki jo imamo. To sumljivo legitimnost, ki jo uživa sedanja vlada se občuti. Tako kot ne vem vidiš razliko pri ljudeh, ki so pošteno prišli do svojega denarja in pri ljudeh, ki so to ukradli, se drugače obnašajo. To čudno obnašanje vidiš tudi pri tej politični opciji, je nek zadržek zadaj. Tako, da štiri leta mandata te koalicije in te vlade je po mojem mnenju nekaj nepredstavljivega za Slovenijo, in to kaže tudi ta javno mnenjska podpora. Glede na to, da sedanji ustavni sistem Slovenije zelo otežuje razpis predčasnih volitev, ki bi bile najboljši proti krizni ukrep zagotovo, je slovenska demokratska stranka javno izjavila, da je pripravljena podpreti tudi neko tehnično vlado, čeprav ne bi v njej sodelovala in za vodenje te tehnične vlade se je pojavilo tudi ime dr. Janeza Potočnika, ki je kandidat za novo Evropsko komisijo, tudi sedanji evropski komisar. Zdaj to ime se pojavilo zaradi tega, ker bi bilo načelno sprejemljivo tudi za sedanjo vladno koalicijo, ki ima večino v državnem zboru in tako bo ostalo dokler ne bo volitev. Zna priti do situacije naslednje leto, ko bo alternativa ali iti vendarle…
VODUŠEK: V predčasne volitve?
JANŠA: No jaz mislim, da predčasnih volitev naslednje leto, razen če bi se situacija še bolj drastično poslabšala, kar je seveda tudi možno, zaradi tega ideološkega betona v vladni koaliciji ne bo. Bo pa situacija tako slaba, da bodo tudi oni iskali neko rešitev, in ena od teh rešitev je pač nekaj prehodnega, zato, da si opomorejo, predvsem pa, da si Slovenija malo opomore. Brez političnih kalkulacij bi mi neko tako prehodno rešitev tudi podprli, ker nam ni v interesu, da vse propade in potem naslednja vlada stoji pred nekim nerešljivim problemom. Tega Sloveniji ni treba. Izhodišče je bilo dobro, pol teh negativnih posledic krize, ki jih danes imamo, bi se lahko izognil. Ni nujno, da bi bile, polovica je najbrž objektivnih. In vsaj za naprej nekaj, se nekaj naučimo iz te situacije, tako, da je pa tako kot smo dejal na našem kongresu v Sloveniji potrebno reformirat politični oz. ustavni sistem. V začetku naslednjega leta bomo predstavili naš predlog nove ustave. Ta nastaja, nekaj diskusij je bilo, od tega tudi javno, mislim, da bo ena od teh jutri v organizaciji Inštituta Jožeta Pučnika. Nabralo se je veliko predlogov, potrebne so določene spremembe, treba je spoštovat ustavo, vendar ko se pokaže, da nekaj manjka, je pač to treba dodat, in z ustavno razpravo se bodo odprla številna vprašanja, ki jih danes mnogi zanikajo, bodo pa sama po sebi prišla na površje.
VODUŠEK: Dobro. Omenili ste bistveno nek scenarij drugo leto. To se pravi, da bo koalicija sama iskala alternativo oz. neko tehnično vlado ali novega mandatarja, to ste hoteli povedati v bistvu ali kakšna situacija se po vašem kaže naslednje leto?
JANŠA: Ja ta, ki sem jo ravnokar skušal opisat, čeprav seveda nihče ne ve kaj se bo dejansko dogajalo. Pravzaprav skozi celo letošnje leto prihajamo v situacije, tudi jaz sam osebno ko me številke, ki pridejo glede gospodarskih napovedi vedno znova negativno presenetijo. Ko je stvar slabša kot pa predvidevamo. Tudi včerajšnje poročilo Evropske komisije oz. včerajšnja prognoza Evropske komisije za Slovenijo za letošnje leto šokantno. Kaže na to, da bo morala vlada ne za drugo leto, ampak že za letošnje leto iskat nekatere rešitve, kjer bo denarja enostavno zmanjkalo.
VODUŠEK: Dobro, mislim prej ste začeli pravzaprav eno temo, ki je tudi tema nocojšnjega pogovora, to je afera Patria, ki je pač po vašem odločilno vplivala na rezultat volitev. Danes so finski preiskovalci zaslišali brigadirja Antona Krkoviča, ki je bil povabljen kot osumljenec. Mislim, on seveda ni odgovarjal na ta vprašanja preiskovalcev. Kako komentirate dejstvo, da so povabili gospoda Krkoviča danes na zaslišanje?
JANŠA: Zdaj jaz mislim, da je ključno vprašanje zakaj so ta zaslišanja šele zdaj. Vsa ta dokumentacija na