Predsednik SDS Janez Janša: Omrežje lahko kadarkoli razdre koalicijo in sproži predčasne volitve
sobota, 26. 9. 2015Celoten pogovor si lahko ogledate v priloženem video posnetku.
V nadaljevanju objavljamo magnetogram oddaje.
Magnetogram ni lektoriran in ni avtoriziran.
VLADO VODUŠEK: Kako komentirate postavitev ograje na meji med Madžarsko in Slovenijo oziroma kako komentirate to dejstvo?
JANEZ JANŠA: To je neizvajanje Schengna. Slovenija ne izvaja Shengna in ni edina. Madžarska, ki očitno ta sporazum zaenkrat edina od teh mejnih držav jemlje resno, se pripravlja na večji val beguncev, ki naj bi zdaj prihajal, očitno ravna na ta način.
VLADO VODUŠEK: Zdi se kot da so se na Balkanu zopet zaradi tega pravzaprav vzpostavila neka stara razmerja in sovraštva med Srbijo in Hrvaško, kdo ima v tem sporu prav?
JANEZ JANŠA: Tu gre za neko predvolilno pogojeno, a vendarle kaotično obnašanje hrvaške vlade, ki je bila popolnoma nepripravljena na ta migrantsko-begunski val in v tej paniki potem vsak dan vleče poteze, ki jih nihče ne razume. Predsednik hrvaške vlade je bil predmet zelo ostre kritike v sredo v Bruslju. Bil sem poleg, ko je to kritiko precej ostro izrazil bolgarski predsednik vlade, ker zapora meje ne prizadene samo Srbije, ampak je prizadela tudi druge tranzitne države ali pa države, kjer blago začne potovati iz teh črnomorskih pristanišč. Ti ukrepi hrvaške vlade, deloma povračilni tudi srbski, so kratkotrajni, Evropa reagira, se stvari umirijo. Predstavljajmo si, da ni Evrope, da je to neka situacija brez Evropske unije, brez tega, da bi kdo mediiral.
VLADO VODUŠEK: To pomeni skorajda nov konflikt na Balkanu lahko.
JANEZ JANŠA: Do tega bi najbrž že prišlo pred leti.
VLADO VODUŠEK: Zdi se, da je celo opozicijski voditelj Karamarko, vodja HDZ, bolj umirjen v tej retoriki in v teh povračilnih ukrepih proti Srbiji. Je ta vročica izključno posledica dejstva, da bodo na Hrvaškem volitve, tudi ta arbitražni sporazum, spor s Slovenijo, je bil neka predigra teh hrvaških jesenskih volitev?
JANEZ JANŠA: Treba je priznati, da je bila tudi reakcija srbske vlade bistveno bolj umirjena kot so bili ti hrvaški ukrepi. Tudi hrvaška opozicija, HDZ se obnaša racionalno, državotvorno, evropsko, če hočete, dočim ta socialistična vlada na Hrvaškem pa v tej paniki, ko so se podzavestno najbrž že sprijaznili, da bodo izgubili volitve, ki bodo kmalu, saj vleče poteze, ki so samomorilske s političnega vidika. Če se spomnimo samo na ta vlak, ki ga je notranji minister poslal na Madžarsko brez dogovora, z oboroženimi policisti, in se potem sprenevedal, da je mislil, da je to dogovorjeno. Če bi bilo to dogovorjeno, bi se moral on dogovoriti. To izpade kot nek klovn za celotno Evropo.
VLADO VODUŠEK: Zanimivo je tudi današnje imenovanje novih arbitrov, arbitražno sodišče je imenovalo dva arbitra. Kaj to pomeni, bo arbitražno sodišče nadaljevalo z delom?
JANEZ JANŠA: To pravzaprav ne pomeni nič. Da bo nadaljevalo z delom, je sodišče povedalo takoj, ima tudi instrumentarij za to, ta sporazum to možnost daje. Arbitri so dobro plačani in sedaj ko so večino dela naredili oziroma se prebili čez materijo, se temu plačilu najbrž ne bodo odpovedali. Gre za po mojem mnenju pragmatičen motiv. Je pa sporazum praktično mrtev, saj je hrvaški sabor praktično soglasno sprejel odločitev, da se te igre ne gredo več. Arbitražno sodišče lahko reče karkoli, to bo ostala ena odločitev mednarodnega foruma, ki ga ena od strani ne bo spoštovala, razen, če bo ta odločitev v hrvaško korist, kar ni izključeno. Cela Slovenija živi v neki utvari, kako je Hrvaška odstopila od tega sporazuma zato, ker bo odločitev v njeno škodo in v korist Slovenije. A lahko je tudi obratno, še posebej, ker je Hrvaška formalno od tega odstopila. Če se bo torej zgodila odločitev, ki bo bolj v korist Hrvaški, Hrvaška lahko vedno reče: smo si premislili, bomo spoštovali sporazum, ga bomo tudi izvajali Kaj bo takrat Slovenija rekla, če pride do te situacije? Imamo zanko okoli vratu.
VLADO VODUŠEK: Kako ocenjujete ravnanje slovenskih oblasti v primeru Haradinaja,nenazadnje interpelacije, potem pa tudi kako ocenjujete odnos do policije oziroma izvršilne oblasti do te problematike, torej kako kot vodja opozicije ocenjujete ravnanje izvršilne oblasti v kontekstu vala beguncev, ki je šel čez Slovenijo in je bil obvladljiv in majhen.
JANEZ JANŠA: Razen parih služb na četrtem in petem nivoju, kjer so poslušali poročila in vedeli, kaj prihaja in se najbrž avtomatsko na to pripravljali, strukture, ki so dolžne reagirati na takšne situacije v Sloveniji, niso bile pripravljene. Kljub temu, da se je najmanj en mesec vedelo, kaj prihaja. Dokaz za to je nedeljski sklep vlade prejšnjo nedeljo, ko je vlada aktivirala štab Civilne zaščite, čeprav je to prvi ukrep, ki ga je treba sprejeti zato, da stvari, že ko gre za priprave, tečejo koordinirano. Tu pa so stvari medresorsko usklajevali kot da gre za en podzakonski akt.
Drug dokaz je dejstvo, da ni bilo poskrbljeno niti za normalno prehrano policistov, torej najbolj izpostavljenih. Humanitarne organizacije so morale torej poleg hrane za begunce skrbeti tudi za prehrano za policiste. Če bi se taka sramota zgodilo v neki drugi vladi, ki bi imela nasproti sebe neke kritične mainstream medije, bi to bil škandal, ki bi odmeval preko meja.
VLADO VODUŠEK: In ki bi odnesel ministra..
JANEZ JANŠA:.. in to že prvo uro. V Sloveniji pa se je to popolnoma zakrilo. Na twitterju sem videl komunikacijo teh takoimenovanih novinarjev glavnih slovenskih medijev, ki so širili okrog navodilo, da sedaj ni čas za sindikalizem. Če se spomnimo njihovega pristopa v času takoimenovanih kvazi ljudskih vstaj, je bil ta medijski pristop popolnoma drugačen. Edini, ki so bili pripravljeni na to krizo preko vikenda z begunci, so bili tisti, ki skrbijo za cenzuro v slovenskih medijih. To je edino, kar je delovalo. Slovenska oblast oziroma to, da bi zadeva popolnoma kolapsirala zaradi nepripravljenosti, pa sta rešili sosednji državi. Hrvaška je glavni val usmerjala proti Madžarski, Madžarska pa ga je sprejemala. Če bi Madžarska počela, kar so ji očitali, potem dvomim, da bi v tem trenutku še imeli vlado,kot jo imamo, ker bi aparat kolapsiral zaradi nepripravljenosti na to situacijo, tako pa je šlo čez nas nekaj tisoč beguncev, kar je v primerjavi z Madžarsko in Avstrijo zanemarljivo malo, pa še teh nismo vseh registrirali. Mislim, da je bilo manj kot 10% prstnih odtisov pobranih, kar bi se moralo pobrati skladno s Schengnom.
VLADO VODUŠEK: Orbana se je kritiziralo, a iz današnje perspektive je imel prav, da je treba varovati meje, da je neselektiven pohod beguncev, brez spoštovanja schengenskih pravil, da to pač ne gre in če gledamo zadnje odločitve Avstrije in Nemčije, ta prehod ne bo več tako enostaven. Je bil napačen signal na začetku s strani Nemčije, kdo lahko pride? Kdo je ravnal prav? Kdo narobe?
JANEZ JANŠA: Če beremo sporočila po osrednjem Evropskem svetu, po izrednem kriznem vrhu, vidimo podobna sporočila, kot jih je prej dajal predsednik madžarske vlade Viktor Orban in ki so bila množično kritizirana, ne le v levičarski politiki, temveč tudi v mainstream evropskem tisku, kljub temu, da je bila Madžarska država, ki se je trudila, da bi izvajala Schengen, da bi branila in varovala skupno evropsko mejo in upoštevala ob tem pravila, ki jih je postavila Evropa.
VLADO VODUŠEK: Torej, da je treba nadzorovati meje.
JANEZ JANŠA: Ministrski predsednik Bavarske je nekaj dni nazaj dejal, da bo v prihodnosti veliko evropskih držav hvaležni Madžarski, ker se je skušala držati schengenskih pravil. Tudi Madžarski ni uspelo, saj samo ena država ne more tega izvajati, morajo sodelovati vsi, sicer je vedno nekje vrzel, a ravno na plečih Madžarske, ki je utrpela največje posledice begunskega oz. migrantskega vala, so se stvari razgalile do popolnosti, so postale jasne.
Ukrepi , ki se v teh dneh sprejemajo v Evropi, gredo v natančno isto smer, kot je šla Madžarska in je opozarjala na te stvari. Če kdo, potem lahko Viktor Orban danes vsak stavek začne z besedami: sem vam pravočasno povedal. Predsednik Evropskega sveta je v sredo dejal oziroma ponovil stavek Viktorja Orbana; »naša prva prioriteta je varovanje zunanjih evropskih meja, dokler to ne bomo uspeli zavarovati, se ne moremo organizirano soočiti s tem problemom in glavnina tega problema šele prihaja k nam.« Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta je bil prejšnji teden na obisku v Jordaniji, Turčiji, v državah, iz katerih v teh zadnjih tednih prihaja večina migrantov in beguncev. Kar je povedal o razgovorih v teh državah je zelo zaskrbljujoče.
VLADO VODUŠEK: To se pravi, da lahko še pričakujemo te migrante.
JANEZ JANŠA: Turčija in Jordanija opozarjata že skoraj tri leta na ta problem, opozarjata, da bodo ljudje obupali nad tem, da se razmere lahko v Siriji in Iraku v nekem doglednem času uredijo, se ne bodo sprijaznili, da so v begunskih taboriščih. Velik del migrantsko-begunskega vala je sirski in iraški srednji razred – učitelji, inženirji, trgovci, odvetniki; ljudje, ki so imeli materialne možnosti, da so se vojni že na začetku umaknili, so čakali pri sorodnikih, v hotelih, v Turčiji, Jordaniji, Libanonu. Po dveh, treh letih, ko so videli, da se razmere ne bodo uredile, so izkoristili prvo priložnost, prodali svojo imovino pod ceno, zato tudi mnogi imajo denar, kot že rečeno, je to njihov srednji razred, se poslovili od ideje, da bo v nekem doglednem času situacija v Iraku, Siriji stabilizirana in iščejo nov prostor za normalno življenje. Njim ne gre zameriti. Zameriti pa gre tistim, ki bi morali ukrepati v tem času, ki so bili pravočasno opozorjeni.
Sporočila teh vlad v teh pogovorih so precej dramatična. Niti Jordanija niti Turčija nista pripravljeni zdaj kar na vrat na nos reševati Evropo pred tem novim valom. Resnica je obratna, da po vseh teh letih osamljenosti pri spopadanju s tem problemom – treba je vedeti, da večina držav EU ne plačuje svojih deležev za program ZN za hrano FAO, program, iz katerega se financira ta begunska taborišča- in ob vsem tem kričanju, kako je treba pomagati, ravno tiste vlade, ki so najbolj glasne in solidarne, ne plačujejo svojega deleža, mislim, da samo dve članici EU izpolnjujeta te obveznosti. Tem je bilo dovolj v teh državah takšnega obnašanja in ni bila izjava kanclerke Merkel, ki je pognala begunce na pot, ta izjava je bila objavljena potem, ko so bili že na poti. Po informacijah, ki prihajajo predvsem od obveščevalnih služb, so oblasti v Turčiji, Siriji (Asad), v Jordaniji same začele neko javno kampanjo v tem smislu, kako je v Evropi dobro poskrbljeno za prosilce za azil, časopisi v teh državah so objavljali podatke o tem, kakšne socialne podpore dobijo posamezniki in družine, ki čakajo na azil, in te številke so bile visoke. Danska pred to spremembo je imela 1500 evrov podpore. Ne direktno, a prek te kampanje so v teh državah začeli akcijo za to, da spodbudijo te ljudi, da gredo naprej proti Evropi.
Donald Tusk je dejal, ko je prišel v ta begunska taborišča, ki jih je obiskal, da je srečal ljudi, ki so bili vsi prepričani, da jih Evropa samo čaka. Neko vlogo je po mojem mnenju odigrala tudi Moskva, vsaj take so informacije, ker so želeli, da se pozornost Evrope preusmeri zaradi nelegalne priključitve Krima, torej da se preusmeri drugam. Begunci in migranti so bili tako pripravno orodje.
VLADO VODUŠEK: Rusija se je aktivno vključila v dogajanje v Siriji, v ponedeljek se srečata Obama in Putin. Je mogoče te napake, da se ni pomagalo tem državam, je sploh možno sanirati to in zaustaviti ta begunski val oziroma v teh državah, ki so v neposredni soseščini in vzpostaviti neke normalne migracije, torej ekonomske migracije, saj se je sedaj pomešalo vse skupaj.
JANEZ JANŠA: Nemčija potrebuje delovno silo, kolikor se da kvalificirano, iz Sirije prihajajo kvalificirani ljudje. Te številke Nemcev, da bodo sprejeli 800.000 ljudi, z njihovega vidika oziroma vidika njihovih interesov niso velike, to je 1% prebivalstva. To je 20.000 za Slovenijo. Če pomislimo, koliko državljanstev smo podelili po osamosvojitvi, 10% ali koliko beguncev smo sprejeli in so mnogi tudi ostali, potem vidimo, da te številke, ki izgledajo zelo visoke, za države z 80 milijoni prebivalcev, kot je Nemčija, niso velike. To je trenutno stanje.
Cela Evropa se je zaradi napake Evropske komisije, ki je namesto celovitega plana za reševanje te krize, prišla s številkami za porazdelitev kvot migrantov, ki so že tukaj, kar je trivialno v primerjavi s celotnim problemom, prepirala nekaj tednov o kvotah. Smo se torej ukvarjali s tem, namesto, da bi se pomagalo pri tem, kako reševati problem na izvoru. Šele v sredo je tudi Evropska ljudska stranka sprejela smernice za reševanje te krize, je bilo veliko naših predlogov upoštevanih, ki smo jih dali na začetku tega meseca. Smernice, ki so bile sedaj sprejete so prave, problem je treba reševati na začetku, da se obvlada tisti del problema,ki je že tukaj, je treba vzpostaviti in resno jemati zunanje meje EU, zato je treba nenazadnje nameniti tudi več sredstev. Vse te tri stvari se sedaj dogajajo. Kajti, če se ne bo poseglo k izvoru za ta problem, potem na poti v Evropo ne bo pol milijona ali milijon ljudi, temveč 8 milijonov. Kajti v Siriji in Iraku je na ozemlju obeh držav okoli 4 milijone razseljenih oseb, okoli 4 milijone jih je pa v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in drugih državah. Na celem svetu je pa tako ali tako 50 ali 60 milijonov beguncev oziroma razseljenih oseb, torej je to globalni problem. Ta del, ki nas neposredno zadeva pa ni velik 4 milijone, ampak 8 milijonov. Evropa tega niti socialno niti varnostno ne bi preživela, glede na to da tukaj takšne velike količine migracije ni mogoče procesirati, tako kot je treba procesirati migracije, da se stvari uredijo.
VLADO VODUŠEK: Normalne ekonomske migracije.
JANEZ JANŠA: Tu je zelo pomembno kakšno leto, kje so meje. Ta razprava je odprta v Evropi, neke odločitve so bile sprejete ta teden, pozno sicer, a končno v pravo smer. To, kar ste prej dejali, v naslednjih mesecih, ta količina kritike, ki je bila doslej v evropskih medijih, o diktatorjih v Turčiji, Asadu v Siriji, v Egiptu, precej bolj se bo izbiralo besede. Ker se je čakalo toliko časa, se je stvari napačno ocenjevalo. Dejansko se sedaj posega po formulah, kjer se izbira manjše zlo.
VLADO VODUŠEK: Verjetno ne bo ostalo, če gledamo ekonomske politike, migracije, ne bo ostalo brez političnih posledic, komu gre, če gre sploh komu, na roke ta migrantska kriza. Po vaši oceni? Se bo spremenila politična slika v Evropi? Ljudi je strah, tudi v Sloveniji je nek strah prisoten in pred tem, ne vem, kakšna je kritična količina beguncev, ki bi lahko ostali v Sloveniji, kakšna bi bila kritična masa, ki bi jo Slovenija težko pravzaprav …
JANEZ JANŠA: Mi imamo eno srečo, ker zaradi teh sporočil nemške politike in signalov, ki jih je dajala nemška industrija, vsi hočejo v Nemčijo. S tega vidika, če bi dejansko situacija še trajala, brez tega, da se ne poseže po izvoru, kar mislim, da se ne bo zgodilo, saj gredo stvari v pravo smer, potem bi morali postavljati ograje, če bi hoteli spoštovati Schengen, da zadržimo ta val, ker nihče noče ostati v Sloveniji. Ker sicer lahko srednjeročno se malo spremeni, ker sedaj je to dejstvo pogojeno s tem, da se v Siriji in Iraku ni nikoli slišalo o Sloveniji, če pa že, da smo del Jugoslavije in se jim zdi slabo in ne ostajajo tukaj. Ostaja pa dejstvo, da smo članica EU, da smo zunanja Schengenska meja in da imamo svoje obveznosti. Prihajajo meseci, ko bo ravno Nemčija, ki je to najbolj relativizirala, najbolj vztrajala na tem, da se Schengenska meja spoštuje .
VLADO VODUŠEK: In verjetno tudi na razdelitvi kvot beguncev.
JANEZ JANŠA: To pa sploh, tu imajo skeptiki iz Srednje Evrope, ki so problematizirali te kvote, prav, ko so rekli, da tega dejstva znotraj Schengna oziroma te delitve znotraj Schengna, razen statistično in umetno, v praksi ni možno zagotavljati. Teh ljudi ne smeš zapreti. Azil podeliš nekomu, ki si ga zasluži in ki je dejansko ogrožen in si tudi zasluži, da ga tretiraš dostojanstveno. Ne moreš ga kar nekje zapret, če se prosto giblje, ga ti lahko pripelješ na Slovaško, Slovenijo,a čez en teden bo v Nemčiji in se lahko samo s prevažanjem ukvarjaš.
VLADO VODUŠEK: Ste optimistični ali pesimistični glede usode Evropske unije, v smislu, da je preživela v zadnjem času tri hude preizkušnje – ekonomsko-finančna kriza, Ukrajinska kriza, sedaj pa begunska kriza.
JANEZ JANŠA: Odkrito rečeno, bi bil problem bistveno manjši, če bi Evropa imela generacijo politikov, ki jo je imela takrat, ko je nastajala, Adenauer, Schuman, de Gasperi… sedanja generacija politikov Evrope nikoli ne bi ustvarila, tudi nimamo generacije, kot so bili Kohl, Miterrand, Margaret Thathcer, v času, ko je padel Berlinski zid in se je Evropa popolnoma združevala. Če bi imeli takrat generacijo politikov, ki jih imamo na ključnih mestih v Evropi danes, bi Berlinski zid še vedno stal. To blagostanje in napredek in cvetenje Evrope, vzpostavljanje evra, skupne valute, širjenje skupnega trga … da je to neka zlata doba in na ta ključna mesta je preko volitev postavljala ljudi, ki so obljubljali med in mleko in ne tistih, ki so opozarjali, da se to utegne končati in čutimo posledice. Mislim,da ravno kriza, ki je pljusknila, je marsikoga zbudila. Razprava o tem junija na evropskem vrhu, je bila polna iluzij, razprava to sredo, je bila konkretna in realna, ne pri vseh, žal, pri večini pa. In zdaj se gre v pravo smer, mislim, da bo Evropa to preizkušnjo prestala in da prostora za neke velik strahove pač ni več.
VLADO VODUŠEK: Domača politika, obletnica vlade, po anketah vodi SDS, kljub temu, da je SMC na oblasti in ima praktično veliko večino v parlamentu, kako ocenjujete to leto vladanja Mira Cerarja?
JANEZ JANŠA:Pravzaprav ne vem, kaj bi ocenjeval, ker mandat vlad si nekje zapomnimo po nekih stvareh, ki ostanejo, se čutijo. Za naš mandat se ve, uvedli smo vinjete, sprejeli protikadilski zakon, kjer je bilo mnogo ljudi proti, a sedaj je to dejstvo, znižali smo davke, izravnali smo proračun, povprečna plača se je realno dvignila za 24%. Naše delo se je čutilo ne glede na propagando, ki je stvari drugače prikazovala. Če razmišljam o tem, kaj bi si v zadnjem letu človek zapomnil iz vladavine Mira Cerarja se spominjam le tega, da so ukinili spol. Pa še to čakamo Ustavno sodišče ali bo referendum, ali ne bo. Če se bo to zgodilo, si bomo to zapomnili, ni pa to nekaj, zaradi česar bi volili to vlado.
VLADO VODUŠEK: Bila je pobuda intelektualcev, da ta generacija politikov, ki nima vizije, kar ste govorili za Evropo, je daleč od tiste po drugi svetovni vojni. In bila je neka pobuda, da bi v Sloveniji naredili veliko koalicijo, ki bi potegnila smele in radikalne poteze, v smislu dolgoročne vizije države. Kako ocenjujete pobudo in reakcijo?
JANEZ JANŠA: Pobuda je bila naivna in dobromisleča, je pa izhajala iz idealistične predstave o tem, kaj slovenski politični prostor je. O tej pobudi bi se dalo resno pogovarjati, če bi največja vladana stranka bila suverena stranka, ki sama odloča o sebi. Ne odloča o sebi. Čeprav veliko ljudi v SMC verjame, da odločajo sami o sebi, ker se pač ti mehanizmi slovenskega političnega lutkovnega gledališča ne vidijo, moraš biti nekaj časa notri, da se to vidi. Na vrhu se tega zavedajo. Gospod Cerar natančno ve, kje so ograje političnega prostora, kjer se lahko sprehaja in se dela kot da je gospodar. Če bi se skušalo iti v smer suverenosti in nekih resnih pogovorov o takšni veliki koaliciji, bi SMC v nekaj mesecih nehala obstajati. Postavili so jo v nekaj mesecih in razgradili bi jo v nekaj mesecih.
Instrumenti preko katerih lahko to naredijo so zelo dobro postavljeni. Lahko se zgodijo stvari, kot je bila begunska kriza prejšnji vikend, kjer nas je Viktor Orban rešil. Ko bo prišel naslednji val, je veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo, saj ne opažam nobenih priprav na to. Kar opažam je, da drugi izvajajo priprave na izvajanje Schengna, pri nas pa teh priprav ne vidim. Resne priprave vidim v državah na severu in zahodu.
Včeraj sem šel na Koroško v Tinje, sem šel čez Ljubelj in tam ni bilo treba pokazati samo potni list, so stala tudi terenska vozila avstrijske vojske, tako da, vprašanje je, kako se bodo sedaj stvari odvile, glede na to, da bo del tega vala še vedno na poti. Preden bodo ti ukrepi, ki so bili sedaj dogovorjeni, začeli delovati in preden se bo zajezilo in pomagalo ljudem, bo nekaj časa trajalo. Mislim, da je podzemlje oziroma da so mojstri, ki so tudi preko vikenda poskrbeli, da je bilo vse pod nadzorom, da so mediji poročali – videl sem, da so v službah na televizijah iste ekipe kot so običajno pred volitvami, videl sem, da je Slavko Bobovnik vodil Dnevnik, ne samo Odmeve, Drago Kos neposredno POP TV. Ta glavni ešalon za manipulacije je bil angažiran.
Ampak tu so stvari, ki se opažajo za naprej. Ena od teh je postopek tožilstva proti Alenki Bratušek zaradi samokandidature za komisarko, stvar je bila v celoti nehigienična, in smo bili vsi veseli, da te sramote nismo izvozili v Evropo. Ampak, kdor tu vidi kaznivo dejanje, to pa glejte, karkoli si kdo misli o Alenki Bratušek. To kar sedaj počnejo, je politični proces, ki ni usmerjen proti njej. Ta proces je priprava enega od instrumentov, preko katerega lahko razdrejo koalicijo. Tožilstvo je predlagalo zaseg magnetogramov sej vlade, zaslišanje predsednika države. Predstavljajte si, da bi v časih, ko je bil predsednik države Milan Kučan ali Danilo Turk predlagali zaslišanje enega od njiju, je to nepredstavljivo. Kar se tiče Boruta Pahorja, je to dovoljeno, je sicer njihov, a je premagal prvorazrednega. To se ne bo kar tako oprostilo. On ni glavna tarča. Glavna tarča je vlada. Predlagano je zaslišanje predsednikov strank, predsednika vlade. Ko to zaledje presodi, da bi bilo potrebno, zaradi rasti SDS ali pa še kakšnih drugih strank, čim prej izvesti predčasne volitve, do konca mandata pa je še dve ali eno leto. Kako priti do tega, vemo kako. Razdrejo koalicijo, tako kot je Pahorjevo koalicijo razdrl Golobič preko raznih potez, pa Bratuškovo preko kongresa, kjer je bil znan obiskovalec, ki se je prišel pogovarjat o DDVju, potem pa sprožil kongres. Zelo enostavno je, da začne POP TV objavljati izseke iz magnetogramov sej vlade, kjer so se pogovarjali o kandidaturah za evropsko komisijo. Oni odločijo, kaj objavijo, lahko namočijo Erjavca, Židana, lahko Cerarja, ker je šlo tudi pri Bulčevi za kriminal kot pri Bratuškovi, ker je na isti način potekalo, tudi ona je bila podpredsednica vlade in je vsaj posredno o sebi odločala. Če hočeš to kriminalizirati, lahko kriminaliziraš kar hočeš in če bo glavni propagandni zvočnik, kar je POP TV nabijal v tej smer, bo v enem tednu koalicija na robu, potem bo lahko še tožilstvo vložilo obtožne predloge in zadeva je sesut. S tem ko zaledje obvladuje večino medijev in pravosodni aparat, drži v šahu katerokoli koalicijo. So že dokazali, da razdrejo svojo koalicijo in naredijo stranko novih obrazov. V vprašanju, ki ste ga postavili, češ SDS vodi pri anketah -seveda vodi in bo tudi še naprej, a ostali, ki so na teh lestvicah, ne predstavljajo naše glavne konkurence. Naša glavna konkurenca je skrita. In če se bodo odločili, bodo razdrli to vlado in to koalicijo, uničili stranko Mira Cerarja, prerazporedili v neko drugo stranko, poiskali nov obraz, pet-šest jih vedno pripravijo prek teh propagandnih instrumentov, ki jih imajo. Naenkrat bodo predčasne volitve. Danes nihče ne verjame, da bodo v Sloveniji predčasne volitve, sam še vedno mislim, da bodo. A nismo mi tisti, ki o tem odločajo. Odločajo tisti, ki so odločali o predčasnih volitvah 2011 in 2014. Oni lahko razdrejo koalicijo in sprožijo predčasne volitve, cena in instrumenti so v njihovih rokah.
Cela Slovenija je talec tega omrežja, vsi živimo slabše, plače so nižje, pokojnine, gospodarski razvoj tudi. Ampak
zaradi tega močnega propagandnega aparata, ki je večja kot v Rusiji ali Belorusiji, ne izključujem tega, da bi se ta trik še četrtič skušal ponoviti. Stranka, s katero se bomo spopadli, danes formalno še ne obstaja, bo pa šlo za isto strukturo, kjer bo na vrhu nekaj takoimenovanih novih obrazov in ki bodo rekli, da mi s to situacijo nimamo nič.
VLADO VODUŠEK: Vprašanje, ali bodo volivci ponovno nasedli.
JANEZ JANŠA: Mislim, da to ni vprašanje, da je to dejstvo, razen v kolikor se ta medijski monopol vsaj deloma ne izravna in se slovenski medijski prostor ne normalizira v tem smislu, da bo neka konkurenca, da bodo ljudje lahko izbirali med mediji, ki bodo imeli tudi realen doseg. V tem primeru taki triki ne delujejo. V normalnih političnih prostorih to enostavno ni možno. Ključno čudo za Slovenijo je vprašanje, kako je mogoče, da v Sloveniji na volitvah zmaga stranka, ki prej ni obstajala. To ne razumejo niti v Angliji, Nemčiji, Nizozemci, nihče.
VLADO VODUŠEK: Ob zadnjih dogodkih so se nekateri spomnili dogodkov iz leta 1990/91 in si rekli, da bi bili dobro, če bi ponovno ta garnitura reševala zadeve.
JANEZ JANŠA: Vem, da so ta razmišljanja, a situacija ni bila primerljiva, če bi bil ta begunski val večji, bi z nekaj boljše organizacije in priprav vse skupaj lahko bilo obvladljiva in civilizirana. Ti ljudje, za cilj nimajo Slovenije, imeti je treba na voljo 20 prevajalcev in 2 koridorjev,kjer bi skladno s Schengenskimi pravili dostojanstveno obravnavali te ljudi. Ne bi bilo nobenih protestov in problemov, a na to nismo pripravljeni. Mislim,da tudi danes nismo, če bi se to jutri ponovilo.
VLADO VODUŠEK: Glede zastaranja v procesu Patria. Edini ste se pritožili. Zakaj?
JANEZ JANŠA: Zato, ker je glede na zakonske določbe in glede na procesno pravo, potem ko Vrhovno sodišče odloči o neki zadevi, še dve leti časa za to, da se v primeru, če ta odločitev potem pade, pride do nove odločitve. Tu je spor o tem, ali velja zakon, ki je veljal takrat, ko se je domnevno dejanje zgodilo, a v tem primeru tudi tega datuma ni, je kar nekaj izmišljeno, neznanega dneva, na neznanem kraju, je vse skupaj bolj trhlo. A če pristanemo na tezo, da sta dva predpisa, ki sta med sabo nasprotna, je treba upoštevati predpis, ki je za stranko bolj ugoden.
Je absurdno, a pri nas so ne samo predsednik vlade, temveč tudi minister za pravosodje, ter vrhovi večine parlamentarnih strank, dajali izjave, kot da je to zame poraz. Niso mi dokazali krivde, jaz sem nedolžen, a to je zame slabo. Torej, pojdimo naprej in zadevo izpeljimo skladno z zakonom in ustavo, in jasno odločbo ustavnega sodišča, ki je edina, ki obstaja. Sodišče I.stopnje tej odločbi ni sledilo, je šlo v zavlačevanje in se skušalo izmazati z zastaranjem in zato sem se pritožil in stvar bomo peljali naprej.
VLADO VODUŠEK: Želite zaključek, ne pa neko zastaranje?
JANEZ JANŠA: Zastaranje je zasilni izhod organizatorjev velikega poka, zato da se lahko vedno skrijejo za tem, da se zadeva ni razčistila. Verjetno so že vnaprej verjeli, da če bo pa res stvar padla na ustavnem sodišču, pa se lahko izmažemo z zastaranjem, v nobenem primeru pa to ne sme priti do evropskega sodišča in se je ta stvar tako peljala. Ta trik niso uporabili prvič. Pri Depali vasi je bilo isto. Deset let so mleli, potem so pa rekli, da je zastaralo. Tisti, ki so bili v procesu, so vseeno dosegli neko satisfakcijo. Načrt je bil enak,. Tudi medijska interpretacija je bila enaka. Ko smo mi govorili, stvar se je dokončno razčistila, so mainstream mediji vpili, da se ni. Govorili so o brutalnih nezakonitostih pri Depali vasi.
VLADO VODUŠEK:Veliko ste v stikih z ELS in politiki EU. Kako gledajo na Slovenijo, razen tega, da ne morejo dojeti, da vsakič zmaga stranka, kije ni bilo.
JANEZ JANŠA: Ta proces je prišel do zavesti večine, ki se ukvarja z evropsko politiko, je znana stvar. Najbolj pogosta reakcija je zmajevanje z glavo: kako je mogoče, da v državi članici EU eden ključnih sistemov, to je pravosodje, ne funkcionira. Te številke, ko smo prvi po kršenju človekovih pravic v sodbah ESČP ali pa ko imamo najnižje zaupanje javnosti v sodstvu v EU – te številke danes ne presenečajo nikogar več, so stvari zelo jasne. Nima pa EU neposrednih instrumentov, da bi država, ko je že članica, posegla v podsisteme, ki so v nacionalni pristojnosti. Pripravlja paket šestih zakonov, po katerih bo to do določene mere možno, a so to ponekod veliki odpori in bo to še nekaj časa trajalo. A ta Potemkinova vas, ki je včasih obstajala in na kateri so načrtovalci oziroma organizatorji velikega poka oziroma Patrie gradili, da ima Slovenija »BP« pravni sistem, pravna država deluje, vladavina prava zagotovljena, politični procesi niso možni – tega danes ne misli nihče več v Evropi. Vsi vedo zaradi tega primera, da je tu nekaj zelo hudo narobe. Večina pozna osebni pedigre generalnega državnega tožilca, predsednika Vrhovnega sodišča; vedo, da so na vrhu struktur ljudje, ki so dokazano kršili človekove pravice in ta del Slovenije je v mednarodni javnosti vse bolj v oklepaju.
VLADO VODUŠEK: Kaj pa ekonomsko, malo gre na roke tej garnituri gospodarska rast, sicer še nismo dosegli gospodarske rasti pred krizo, leta 2007…
JANEZ JANŠA: Seveda ne in je še dolgo ne bomo. Gospodarska rast v denarju predstavlja približno milijardo evrov nove vrednosti, a je to skoraj natančna vsota, ki jo damo za plačilo obresti. Naš problem je velikanski javni dolg, preko 30 milijard evrov, za servisiranje tega dolga se moramo kljub gospodarski rasti zadolževati. Rast ni dovolj za to, da bi se servisiralo ta dolg, ni sredstev za investicije. Imamo semaforje pred številnimi mostovi na državnih, regionalnih cestah, dela se velika škoda in ni denarja, da bi za večje projekte zagotovili lastno udeležbo, ko gre za uporabo evropskih fondov.
Tudi ta fama sindikatov, češ sedaj pa je konec krize, gospodarska rast je večja, povečati je treba število zaposlenih v javnem sektorju, povečati normative, odpraviti nekatere restrikcije; to je zelo hitra pot v grški scenarij.
VLADO VODUŠEK: Finančni minister se še vedno drži tega, kar je vaša vlada postavila- teh protikriznih sider.
JANEZ JANŠA: Saj v bistvu nimajo nobene druge izbire. Enostavno druge poti ni, dobre poti ni. Še vedno lahko ignoriraš nekaj časa podatke in ekonomijo, kar je delal grški finančni minister Varoufakis, pa so ga lastni ljudje odstavili. Danes Siriza, kot skrajno levičarska stranka, ki je spet zmagala na grških volitvah, izvaja dosledno strikten kapitalističen program varčevanja. Iluzija o tem, da je mogoče dolgoročno živeti na račun drugega, je padla v samem centru kreiranja te iluzije. Rezultat teh grških volitev je bil razveseljiv.
VLADO VODUŠEK: Mislite zaradi streznitve?
JANEZ JANŠA: Predstavljate si pred dvema letoma, ko se je balon začel, ko je vse vrvelo o tem, da bo to nova pot, ki bo peljala v svet, kjer ne bo treba nič delati in se bo samo trošilo, pa poglejte, kako se je to končalo. In sicer z zaključkom ali začetkom zaključka, ko mora politična sila, ki je zrasla na tem valu izvajati 100% nekaj drugega od tega, kar je obljubljala.
VLADO VODUŠEK: To je verjetno pomembno sporočilo za ZL pri nas in v Španiji?
JANEZ JANŠA: Španija in Portugalska. Na Portugalskem je prišlo do velikega obrata, ko socialisti, ki so jahali na tem valu, ki jim je kazalo, da bodo dobili še enkrat več kot naša sestrska stranka, so sedaj