Predsednik SDS in Vlade RS je odgovarjal na poslanska vprašanja

PREDSEDNIKFRANCE CUKJATI: …Sedajprehajamo na postavitev poslanskih vprašanj predsedniku Vlade RS.Najprej bo gospod Miran Potrčpostavil poslansko vprašanje predsedniku Vlade, v imenu Poslanske skupineSocialnih demokratov. Prosim. MIRAN POTRČ: Gospodpredsednik Vlade. Verjamem, da tudi vi veste, da se jev zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije pojavilo kar nekajaktualnih vprašanj. Ne domišljam si, da bo vprašanje, ki ga postavljam danesnajpomembnejše, vendar nam Sloveniji, državljankam in državljanom Slovenije nesme biti vseeno in jim tudi ni vseeno kako predstavljate našo državo v Evropskiuniji. Zato sem dobil nekaj ogorčenih pozivov na vašo trditev, da je bilaSlovenija prva članica, ki predseduje Evropski uniji izza železne zaveze.Torej, še pred 20-imi leti naj bi po vaših trditvah bila Slovenija izza železnezavese, kar najbrž boste soglašali, da je daleč od resnice in daleč odzgodovinskih dejstev. Kot predsednik Vlade ste dolžni, po našem prepričanju,predstavljati Slovenijo v celoti, vse državljanke in državljane, ne pa tistoresnico, ki morda odgovarja vam in vladajoči koaliciji. Nobenega dvoma namrečni, da Slovenija ni bila članica Varšavskega pakta, da Slovenija ni bilačlanica nobenega vojaškega bloka, pa tudi ne seva(?), da je zato, glede nazgodovinska dejstva nesprejemljivo trditi, kar ste povedali vi. Želimo si -uspeh Slovenije v Evropski uniji, želimo si, da bi Evropska unija Slovenijopoznala po njenih dosežkih, po tem, da je bila res prva, ki je stopila vEvropsko unijo, da je to odločitev sprejela na referendumu, da je sprejelaodločitev za sprejem v Nato, da je zaradi svojih uspehov, ki jih je dosegla nagospodarskem in političnem področju vstopila tudi v enotno območje evra. Da seimamo torej s čim pohvaliti, ne pa da svojo zgodovino prikazujemo enostranskoin neobjektivno. Zato vas prosimo, gospod predsednik,da se zavedate svoje odgovornosti do zgodovinskih dejstev, in da predstavljatev Evropski uniji vse državljanke in državljane Slovenije, ne pa svoj pogled nazgodovino. Prosim vas za pojasnilo, za korekten odgovor, predvsem pa zadrugačno ravnanje v bodoče. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik.JANEZ JANŠA: Hvala lepa zavprašanje. Strinjam se z vami samo v enitrditvi, in sicer, da je to zelo nepomembno vprašanje in nepomembna tema, kogre za vodenje Evropske unije in je zadnje, ki sem ga pričakoval na to temo vtem visokem zboru. Tudiobičajno ne uporabljam tega termina “železna zavesa”, možno, da semga kdaj ponovil, uporabljajo ga pa vsi drugi, ki govorijo o Sloveniji. In česmo že pri zgodovinskih dejstvih, se mi zdi, da je ta termin kar točen. Pojem “železnazavesa” je za oznako novih delitev, ki so nastopile v Evropi po drugisvetovni vojni, prvi uporabil Winston Churchill leta 1946, ko je dejal, da jepadla železna zavesa čez Evropo in se raztegnila od Baltika do Tržaškegazaliva. V mislih je imel delitev, ki je nastala po koncu druge svetovne vojnena tabor zahodnih demokracij s svobodnimi volitvami in tržnim sistemom in nasocialistični tabor brez svobodnih volitev, brez tržnega sistema ter brezkakšne visoke zaščite človekovih pravic. Leta 1946 ni bilo ne Varšavskega paktane Nata in ta terminologija se ni nanašala na vojaško delitev ali na blokovskodelitev. Tudi Albanija ni bila v ruskem taboru dolgo časa, pa je nihče nismatral za državo na demokratični strani železne zavese. Torej ne vem, zakaj tapojem koga moti, ker cela Evropa pozna našo zgodovino, ve, kje smo bili pred 20leti. Vsi vedo, da pred 20 leti Slovenija ni bila samostojna, da je bila delJugoslavije, točneje, Socialistične federativne republike Jugoslavije. Da nismoimeli svobodnih volitev, da nismo imeli tržnega gospodarstva, da nismo imelivseh garantiranih političnih svoboščin in človekovih pravic. Končno, pred 20leti, gospod Potrč, so politični organi odločali o represivnih ukrepih – lahkovam kakšnega od teh organov naštejem, če želite -, komu se prisluškuje, koga sezapre, koga se aretira. Imeli smo sodišča, ki so sodila brez možnosti obrambe.Imeli smo institucije, ki so opravljale tajne hišne preiskave, in to vse napodlagi nekih političnih direktiv. Če to uvršča neko državo – in takrat je bilato Jugoslavija, ne Slovenija, Slovenija pa je bila, žal, del te države – nademokratično stran, potem so to neki izkrivljeni pojmi. Tako da bi res prosil,da ne učimo celotne Evrope zgodovine, ker mislim, da jo kar poznajo. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Želite dopolnitev? Izvolite. MIRAN POTRČ: Hvala lepa. KakoSlovenijo vidi Evropa, je v veliki meri odvisno tudi od predstavnikov Slovenijein od tega, kako Slovenijo v Evropi predstavljajo. In to je bil tudi razlog,zaradi katerega sem vašo predstavitev železne zavese omenil. Korektno bi bilo,da bi se koncentrirali samo na to trditev in na to vprašanje, ne pa govorili odrugih stvareh. Jaz sem citiral vašo izjavo, da je bila Slovenija to pred 20leti, ne leta 1945, in med letom 1945 in med letom 1945 inletom 1988 najbrž je kakšna razlika tudi po vašem mnenju. Tudi sam sem si šelprebrati med ostalim tudi slovensko novejšo zgodovino, ki vam jo svetujem, dajo tudi sami preberete, jaz pa vam ne bom citral vse pasuse, ki govorijo o temkaj je bilo v Sloveniji leta 1945, 1950 in leta 1988. Šel sem prebrati tudi vWikipediji kaj se govori o železni zavesi in o hladni vojni in gospodpredsednik prav bi bilo, da poskušate Slovenijo predstavljati po tem kaj jenaredila od leta 1988 in 1990 naprej, ne pa da jo poskušate predstavljati vnegativni luči upoštevaje dejstva, ki zgodovinsko, objektivno niso točna. Menije žal, da naprej vztrajate pri tem, vendar zgleda, da vam je ljubše ideološkoovrednotenje tega dejstva in da se obračate v preteklost, žal, pričakoval sem,da boste rekel, da je to bila res napačna pojasnitev. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Izvolite, gospod predsednik. JANEZ JANŠA: Torej, karse tiče vračanja v preteklost, spoštovani gospod poslanec, nisem jaz postavljaltega vprašanja in začel te razprave, vi ste postavili to vprašanje. Torej, viželite vračanje v preteklost, jaz upam, da ne tudi v praksi. Kajti, Slovenijaje bila pred 20-mi leti del socialistične in federativne Republike Jugoslavije,ljudje so živeli v ali pa smo živeli v bistveno težjih razmerah kot danes, vsakdan se je špekuliralo o vojaškem udaru, bile so takšne in drugačne napetosti,praktično je takrat ta jugoslovanska kriza dosegala svoje vrhunce in v velikimeri generirala situacijo in razpoloženje v Sloveniji zaradi katerega smo seSlovenci odločili, da iz te združbe izstopimo in smo to tudi naredili zglasovanjem na plebiscitu. Jaz ne vem ali je katerikoli demokratično izvoljenfunkcionar v Sloveniji danes res pristojen za to, da brani tiste čase. Jazmislim, da ne, vsaj ne na tistih točkah, kjer bi bilo to popolnomaneupravičeno, s tem, da se pojem železna zavesa uporablja za oznako ideološkedelitve v Evropi po koncu druge svetovne vojne in je nastal prej preden sonastali vojaški bloki, to je popolnoma zgodovinsko nesporno. Tako, da jaz bires apeliral na vse, da porabimo ta čas za razpravo o stvarnih problemih,ki jih imamo v tej državi, ne pa za prepir o tem kaj kakšen pojem pomeni nam inkaj Evropi. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Imate proceduralni predlog? Izvolite, gospod Potrč. MIRAN POTRČ: Hvala lepa,gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ne glede na mnenje gospodapredsednika Vlade, da je vse razen tistega kar sam trdi nepomembno predlagam,da po drugem odstavku 246. člena Državni zbor o njegovih trditvah v Evropskemparlamentu opravi razpravo. Jaz trdim, da namreč železna zavesa po Wikipedijina podlagi izjave gospoda Winstona Churchilla pomeni prispodobo za delitevsveta v hladni vojni na zahodne demokracije in od Sovjetske zveze zasedene tergospodarsko in vojaško odvisne vzhodno evropske države. Tako sem prebral.Mogoče berem prenatančno. Mogoče se gospodu predsedniku ne zdi pomembno, danatančno bere, ker so boljše posplošene kvalifikacije, vendar to piše vWikipediji. Zakaj bi to dejstvo, če se sklicujemo na zgodovino, spreminjali.Kot sem rekel, v slovenski novejši zgodovini sem prebral poglavje, ki govori ostanju in razmerah po letu 1945. Gospod predsednik, zgodovinarji priznavajo, dase je med letom 1945 in do pred 20 leti, kar ste trdili vi, v takratniJugoslaviji in posebej Sloveniji marsikaj dogodilo in da enostavno ni mogočeprimerjati celotnega obdobja z enim samim znakom. Mi smo v Državnem zborunaročili zgodovinsko študijo Ključne značilnosti slovenske politike v letih1929-55. Jaz imam označena besedila, ki govorijo o tem, da se je 30 let, 50 letv Sloveniji, v Jugoslaviji nekaj dogajalo. Prav bi bilo, da slabe, in mnogo je biloslabih, pa tudi dobre, in mnogo je bilo dobrih stvari, objektivno upoštevamo,ne pa govorimo enostransko. Jaz si bom dovolil, morda neprijazno do vas, da obtem citiram tudi mnenje predsednika države dr. Danila Türka. Rekel je:”Resnico moramo iskati in moramo jo odkrivati v vseh njenih razsežnostih.Prikazovanje delnih resnic kot edinih, ali odločilnih ni resnica, ampak moralnovprašljivo početje. Vsiljevanje lastne sodbe, ki nima podlage v znanstvenihraziskavah in je brez pravno prepričljivih argumentov in zakonitih postopkov jenasilje nad resnico, mišljenjem in pravom.” Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Opredlogu poslanca gospoda Potrča, da Državni zbor na naslednji seji opravirazpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje bo Državnizbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj. Sedaj bo gospaBarbara Žgajner Tavš postavila poslansko vprašanje predsedniku Vlade. Izvolite. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepaza besedo spoštovani predsednik. 18. decembra leta 2006 ste dejali: “Vladadela dobro. Nobenega referenduma, nobenega veta.” Jaz pravim: “Spetse boste lahko pohvalili, ker tudi stavke ne.” Pa vendar ali Vlada resdela dobro? To so bile takrat besede, izrekli ste jih tik za tem ko je padlaprva glava vaše Vlade. Glava ministra Drobniča. Potem ko je bila sprejeta prvafaza socialne reforme s katerimi skrajno restriktivnimi ukrepi oziroma zakoni.Vlada se je odločila za socialno politiko, ki temelji na varčevanju. To izhajaiz Vladnih strateških dokumentov. Racionalizacija se bo nadaljevala na področjurazvojih prioritet. V raziskavah, izobraževanju, aktivni politiki zaposlovanja.Za 0,7% BDP-ja se bo zmanjšal delež proračunskih sredstev v sistemu socialnihtransferov. In tu nočem, spoštovani predsednik, odgovora, da je zmanjševanjesredstev logična posledica zmanjševanja brezposelnosti. To zmanjševanje jeposledica uvedba enotne indeksacije vseh socialnih transferov. V letu 2007 najbi na ta račun privarčevali v okviru socialnega varstva, pa tudi pokojninskegain invalidskega zavarovanja, od 7 in pol milijona evrov, vse do 25 in nekajmilijonov evrov. To so Vladne ocene. Spoštovani predsednik, za tovrstnopolitiko ste se odločili, ker ste v letu 2006 ocenili, da je obdobje relativnovisoke inflacije, zaradi katere je bil pod prejšnjo Vlado uveden pravičnejšisistem vrednotenja in izplačevanja transferov, mimo. A ker je bila ekonomskarealnost v drugi polovici leta 2007, žal nekoliko drugačna, vas sprašujem zakajste svojo politiko več kot leto oziroma pol leta dopuščali, da se je ravensocialne varnosti zniževala. Zniževala celo do kritične meje, ko je postaloogroženo, ne bom rekla življenje, ampak zdravje. In to kljub temu da ste se vkoalicijski pogodbi jasno in glasno zavedali, da ne boste zniževali revnisocialne varnosti. Lani niste zmogli toliko poguma, da bi priznali krivico innapako popravili. 45% starejših državljank in državljanov se danes sooča zrevščino. 47.000 otrok v naši državi že občuti revščino. Jaz pravim da tistipaket, s katerim smo se srečali poslanci v okviru januarske izredne seje, jeslaba popotnica. Bom rekla socialni politik ali pa politiki na dolgi rok. Enevro več, ki ga bo prejela povprečna tričlanska družina na mesec pač težkopopravi socialno stisko s katero se ta družina srečuje. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI:Hvala. Gospod predsednik izvolite.JANEZ JANŠA: Torej nisemslišal vprašanja. Ali lahko slišimo vprašanje? To so bile trditve. V glavnemnapačne, tudi številke napačne. Ampak vprašanja ni bilo. Lahko poslanka postavivprašanje? PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI:Želite dopolnitev? Izvolite. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa.Spoštovani predsednik. Jaz verjamem, da je vaš cinizem res brez meja, ampak čebi dobro poslušali mojo, bom rekla, triminutno navedbo, bi v njej zasledilitudi poslansko vprašanje. Poleg tega spoštovani predsednik, poslanke inposlanci Državnega zbora, smo dolžni v poslovniško določenem roku vamposredovati pisno vprašanje, ki ga bomo zastavili na seji. Skratka, predsednik,dvakrat ste dobili zastavljeno vprašanje, o katerem sem govorila. In dovolite,če ne razumete, bom rekla, preprostih vprašalnih stavkov, s katerimi seobračamo na vas poslanke in poslanci Državnega zbora, zato, da razjasnimo alipa da poskušamo razjasniti državljankam in državljanom, zakaj počnete to, karpočnete? Zakaj vodite tako arogantsko politiko? Gospod predsednik, prosim, daodgovorite na vprašanja, ki so bila zastavljena. Dovolite, da ponovim, zakajste 6 mesecev, pol leta dopustili, da se je socialna slika v naši državislabšala. Vedeli ste, kakšni so ukrepi so bili v okviru te Vlade sprejeti.Vedeli ste, kaj pomenijo ti ukrepi za socialni položaj državljank indržavljanov. Jaz verjamem, da veste, kaj pomeni 6% inflacija za tisto družino,ki ima mesečnega dohodka, pa bom rekla, 400 evrov. Kaj pomeni ta situacija za200 tisoč slovenskih upokojencev in upokojenk, ki imajo bom rekla, penzije manjkot 400 evrov na mesec. Jaz vas sprašujem jasno in glasno spoštovani gospodpredsednik Vlade Republike Slovenije. Kakšna bo politika, socialna politika vnaši državi, ki bo pomenila odmik od te restriktivnosti ali ignoratskepolitike, ki ste jo vodili do sedaj? Kaj boste, povejte mi konkretno, skaterimi ukrepi boste izboljšali socialno varnost državljank in državljanov?Lahko mi naštejete tudi nekaj zakonov, za katere vem, da so že v pripravi poposameznih ministrstvih? PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Gospod predsednik, izvolite. JANEZ JANŠA: Trditve večali manj ne držijo. Ta Vlada v zadnjih šestih mesecih ni ignorirala situacije,ampak je tudi s pomočjo tega Državnega zbora sprejemala potrebne ukrepe zato,da se omilijo negativni učinki inflacije, še posebej negativni učinki, ki so vnajnižjem dohodkovnem razredu.
V tem času serevščina v Sloveniji ni povečevala. V tem mandatu se je odstotek tistih, kiživijo pod pragom revščine bistveno znižal. Res je, da so nekatere pokojninenizke, vendar pa bi bile še bistveno nižje, če ravno ta vlada ne bi uskladilarasti pokojnin z rastjo plač in bila zato močno kritizirana. Zaradi tega se jesocialni položaj upokojencev v tem mandatu, glede na stanje kakršno je biloprej, ali na stanje kakršno bi bilo, če tega ukrepa ne bi sprejel, bistvenopopravila. V tem trenutku ima samo ena država v najbolj razvitem jedru Evropskeunije v evropskomonetarnem območju nižjo stopnjo revščine. To je Nizozemska.Vse ostale države v evroobmočju imajo višjo stopnjo revščine in so boljrazslojene. To seveda ni tolažba za tiste, ki živijo z nizkimi dohodki, vendar,če je kakšna vlada temu namenila posebno skrb, je to ravno ta vlada.Zahvaljujem se tudi temu Državnemu zboru, da je pred dnevi, praktično soglasno,tudi z vašimi glasovi, če ste bili prisotni, sprejel te ukrepe. Torej dvomim,da so bili to slabi ukrepi, drugače verjetno zanje ne bi glasovali. Lahko jihše enkrat naštejem, ampak najbrž nima smisla, ker ste te zakone obravnavali insituacijo bomo spremljali vnaprej in reagirali, če bo potrebno. Tako, da je toobtoževanje popolnoma izven konteksta.Zaznal sem tudi neko obžalovanje nazačetku tega nastopa spoštovane poslanke, češ, da so bile stavke odpovedane.Vesel sem, da je prišlo do pametnih kompromisov, do dogovorov v vseh sektorjih,kjer je grozil ta socialni konflikt. In vlada je z ukrepi, ki jih je sprejelaveliko prispevala k temu, da se je ustvarilo vzdušje nekega konstruktivnegasocialnega dialoga, v okviru katerega je bilo možno doseči te dogovore. Tam,kjer pa se je neposredno pogajala, pa je popustila do točke, ko ta dogovor, kije bil sprejet ne ogroža makroekonomske stabilnosti v prihodnje. Bomo pa veselikakršnegakoli predloga …/Opozorilni znak za konec razprave./… v zvezi stem, kaj lahko še naredimo. To je bistveno, to je tisto, kar tisti, ki soprizadeti bistveno raje slišijo in doživijo …/Izklop mikrofona./…PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog.Izvolite. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ: Hvala lepa. Tudi sama bom podala predloga, da seo odgovoru predsednika Vlade v Državnem zboru opravi širša razprava.Predsednik, roko na srce, hoteli ste z moje strani, da vam še enkrat preberemvprašanje. Ampak, zakaj potem niste toliko fer, da odgovorite na vprašanje. Jaz iz vašega odgovora, razencenenega populizma nisem izvedela kaj bo Vlada Republike Slovenije naredila vprihodnosti na področju socialne politike. Niti enega ukrepa mi niste v vašemodgovoru povedali. Niste omenili zakonov, ki se pripravljajo. Pa vem kakšni soti zakoni. Da se za brezplačnimi vrtci, do katerih ne bodo upravičeni vsidržavljanke in državljani, da se za tem ukrepom skriva še en ukrep, ki papomeni bistveno bolj privijanje, ali bistveno večjo novo lestvico, ja novolestvico brezplačne vzgoje, ki je zelo restriktivna. Se pravi, en ukrep sezamegli, za enim ukrepom se skriva drug ukrep, ki gre v smeri varčevanja. In toje tisto, kar je problematično. Varčevanje, to so vaše smernice v okviruvladnega programa stabilnosti zaprihodnje obdobje. In dovolite, spoštovani predsednik,ko se tako zelo radi kitite ali hvalite s tremi zakoni, s katerimi ste prišlina januarsko sejo v parlament. Prvi zakon, ki se je dotikal upokojencev, je bilkot obliž na rano za tiste krivice, ki ste jih upokojencem povzročili z zakonomo usklajevanju transferjev. V letu 2007 se je tem osebam bistveno poslabšalsocialni položaj. Velike skupine upokojencev so celo izgubile pravico dovarstvenega dodatka. Te ljudi ste s svojo politiko pahnili na rob preživetja.Prihajali so pozivi, prihajale so pobude, prošnje, da prisluhnete in nekajstorite. Celo vaša koalicijska partnerica DeSUS je v parlamentarno procedurovložila predlog zakona, s katerim bi ta zakon prenehal veljati, da bi sepopravile krivice. Pa ste rekli decembra, ne, ne bomo se pogovarjali o tem.Zato ne govoriti, da ne prihajajo z naše strani konkretni predlogi ali pozivi. Veste, spoštovani predsednik Vlade,ko govorite o uspešnosti, o dobrem položaju Slovenk in Slovencev v naši državi,vas bom spomnila, da je minimalna plača pod 400 evri. /Opozorilni znak zakonec./ Povejte mi, kako lahko državljanka ali državljan s 400 evri kvalitetnopreživi mesec. To so vprašanja, ki terjajo konkretne odgovore. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Opredlogu poslanke, gospe Žgajner Tavš, da Državni zbor na naslednji seji opravirazpravo o odgovoru predsednika Vlade na njeno poslansko vprašanje, bo Državnizbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj. Sedaj bo predsedniku Vlade postavilposlansko vprašanje dr. Matej Lahovnik. Prosim. DR. MATEJ LAHOVNIK: Spoštovanipredsednik Vlade! V zadnjem času se v Sloveniji soočamo s pomembnimigospodarskimi izzivi, ki pomembno vplivajo ali bodo vplivali na življenje vsehprebivalk in prebivalcev. Gre za privatizacijo nekaterih podjetij, kot jeZavarovalnica Triglav, Telekom, celo Pozavarovalnica Sava, gre za boj proti korupciji,gre za vprašanje inflacije in podobno. Hkrati smo priče vse večjim razhajanjemznotraj vladajoče koalicije, kako se lotiti teh vprašanj. Predsednik ene izmedkoalicijskih strank govori o tem, da hleva ne bi bilo dobro pustiti praznega.Predsednik druge koalicijske stranke, minister za finance, govori o tem, da bibilo najbolj hlev podreti. Ljudje so pa vse bolj upravičeno zaskrbljeni, da sevse skupaj res spreminja v nekakšno štalo brez razvojnega koncepta. Zato vas sprašujem:Ali ob vseh teh dogodkih vendarle ne bi veljalo razmisliti o tehnični Vladi alicelo o razpisu predčasnih volitev? Iz dneva v dan je bolj očitno, da bi vsajdva koalicijska partnerja želela zapustiti koalicijo, ampak očitno je tudi da jimvi nočete narediti usluge, da bi jo vrgli ven, onadva pa vam nočeta nareditiusluge, da bi šla sama ven. In na nek način smo vsi državljanke in državljanitalci tega in to z razvojnega vidika zagotovo za državo ni dobro. Naj vasopozorim tudi na nekatere primere, kjer se očitno kaže, da se izkorišča taobčutek neusklajenosti koalicije denimo primeri korupcije in klientelizma vdržavnih podjetjih, gotovo vam je znan primer casinoja Bled , kjer državnisvetnik ugledni član vaše stranke hkrati nadzoruje upravo in tej isti upravitudi svetuje za zelo velike honorarje, hkrati denimo casino Bled, ki je v 90%lasti slovenske odškodninske družbe, prodal zemljišče ob blejskem jezeru naelitni lokaciji zasebnemu podjetju po zelo nizki ceni in celo več, ko je to zasebnopodjetje najelo kredit je casino Bled sam jamčil kot porok za ta kredit.Skratka, očitno se dogaja v celi vrsti državnih podjetij vse več nepravilnosti,jaz verjamem, da z vsem tem tudi niste seznanjeni, ampak vendarle od vaspričakujemo, da boste ukrepali, zato me zanima: Kakšne ukrepe s tem v zvezinačrtujete in predvsem ali se vam vendarle ne zdi, da bi bilo dobro, darazmislimo tudi o tehnični Vladi? Tako kot v naravi obstajajo jasni znaki daprihaja pomlad tako lahko tudi počasi …/opozorilni znak za konecrazprave./… koalicijskih partnerjev sodimo, da se bližajo volitve. Ampak,težava je v tem, da so pred nami resni gospodarski izzivi, zato me zanima kajnameravate v zvezi s tem ukreniti. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Gospod predsednik. JANEZ JANŠA: Hvala lepaza vprašanja. Spoštovani gospod predsednik, preden na njega odgovorim biopozoril na to, da poslanci zlorabo Poslovnika v tretjem nastopu postavljajododatna vprašanja na katera jaz ne morem odgovarjati. Prej je poslanka Tavševapostavila vprašanje in trditve, ki so nekatere absurdne, ne držijo, jihzavračam, vendar tega v odgovoru nisem mogel povedati, ker te možnosti nimam into je postala stalna praksa. Naj opozorim, da je v prejšnjih mandatihpredsednik Državnega zbora to striktno preprečeval, če je opozicija poskušaladelati kaj takšnega. Kar se tiče vprašanja gospoda Lahovnika in teh naštevanjkonkretnih nepravilnosti v neki firmi, jaz verjamem, da če gre zanepravilnosti, da se to preiskuje, zdaj, ko sem to slišal moral reči, da prvičslišim, bom pa vprašal ali obstajajo pristojni organi, ki morajo to raziskatine glede na to kdo je osumljen, v kateri stranki je ali v katerem nadzornemsvetu. Tako, da to bomo tukaj težko rešili. Kar se tiče privatizacije bi spomnilna vprašanje, ki jih je gospod poslanec sam postavil v začetku tega mandatain v katerih je bila Vlada obtožena, dase ne namerava umikati, da se država ne namerava umikati iz gospodarstva in daVlada to zavira. Dve leti smo poslušali ta očitek, zdaj zadnje leto pa naenkrat
poslušamo obraten očitek, češ da delamo to, na kar so nas prej vsi pozivali. Neprej ne zdaj tega nismo delali zaradi teh pozivov, ampak zato, ker smatramo, daje to dobro. Sprejeli smo koncepte, imamo koalicijsko pogodbo, normativniprogram dela Vlade in v skladu s tem se odločitve sprejemajo in tudirealizirajo. Vse, kar poteka v tem trenutku v zvezi s privatizacijo, je bodisiodobril ta Državni zbor, še prej je bilo usklajeno na koalicijskem sestanku -če koalicija neke rešitve ne uskladi, ta ne pride na dnevni red Državnegazbora. In tudi, ko gre za koncepte privatizacije Telekoma, je bilo temu tako. Vprivatizacijski komisiji, ki odloča po javnem razpisu, sodelujejo strokovnjaki,ki so jih predlagale koalicijske stranke, tudi Slovenska ljudska stranka intudi DeSUS; oni bolje vedo, v kateri fazi je ta postopek kot jaz, ker me o temnihče ne obvešča. In dokler ni predlagane rešitve, tudi nima smisla tehstvari usklajevati. In tudi dvomim, da to opozicijo najbolj skrbi, vem pa, dajih veseli, kadar pride v koaliciji do kakšnih razlik. S tem, da je vkoalicijah vedno prihajalo do kakšnih razlik, ker zato so tudi koalicije; čerazlik ne bi bilo, bi imeli eno ali dve stranki in tudi koalicije ne bi bilo. Kar se tiče predloga za tehničnovlado, veste, kakšna je ustavna možnost. Zberite 10 podpisov, predlagajtenovega mandatarja, morda vas bomo celo podprli. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.Želite dopolnitev? Izvolite, gospod Lahovnik.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Hvalalepa. Predsednik Vlade, vi zagotovo veste, da vas nismo podprli niti konecprejšnjega leta, ko je bilo glasovanje o zaupnici in je z naše strani nistedobili. Svoje vprašanje sem postavil zato, ker je sedaj očitno, da vam nezaupajo niti tisti, ki so vas takrat podprli. Še več, predsednik ene izmedkoalicijskih strank javno govori o sumih korupcije in pobiranja provizij vzvezi s privatizacijo Telekoma. Verjemite, da nas tudi v opoziciji moraskrbeti, kaj se dogaja, še posebej zato, ker je več kot očitno, da se nitipolitičen vrh koalicije, karkoli že imate, ne sestane. V celotnem mandatu semvas opozarjal, da bi bilo dobro izvesti umik države iz gospodarstva pregledno.In sem vas opozarjal na to, da bi morale biti prodaje Kapitalske družbe inSlovenske odškodnine družbe javne in transparentne. Tako pa imamo vseskoziopravka s tako imenovanim zaprtim odpiranjem ponudb, kjer se ponudbe odpirajodaleč od oči javnosti in v zvezi s tem se sprožajo določeni dvomi. In te dvomesedaj izražajo celo koalicijski partnerji, predsednik koalicijske stranke. Zatoje več kot očitno, da ta Vlada ne zaupa niti sama sebi. In še enkrat poudarjam,jasno je, kdo te Vlade ni podprl konec prejšnjega leta. Vse bolj pa je tudijasno, da tudi tisti, ki so jo takrat podprli, je ne podpirajo več. Zato bi semi zdelo dobro razmisliti o skupni ekspertni vladi. Seveda pa je tudi več kotjasno, da imate dovolj glasov, da to blokirate oziroma da če res želite inrazmišljate o tem, ker verjamem, da se tudi sami zavedate, da ne morete večizvesti nekih razvojnih ukrepov, ki bi bili za Slovenijo nujni, da samisprožite to pobudo. V Zares imamo zaenkrat žal samo sedem glasov in nič več. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik. JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod poslanec, jaz semto pobudo sprožil jeseni. In potem smo gledali dva tedna prestrašene obrazeopozicije. Vsi so se bali da bi bilo dejansko trebaprevzeti odgovornost. Torej lahko pa to ponovite. Kot že rečeno, potrebujetedeset podpisov. Ustava je popolnoma jasna. Imate jih sedem pa mislim dabo še kdo podpisal. Zdaj je tako ali tako vsak teden več poslanskih skupin vtem Državnem zboru. Ne bo težko dobiti deset podpisov. Glasuje se in boste videli alivaše trditve držijo ali ne. V kolikor pa vam bolj odgovarja da se to nepreveri, da se vsak mesec seje sum v času ko veste da Vlada nima časa da seukvarja s tem. Tukaj zgleda zabavno, vendar pa kot vidite polovica mojihkolegic in kolegov tukaj manjka, ker so pač na drugih obveznostih namesto nekepodpore. Doživljamo potem takšne predloge. To je pač legitimno, ni pa ravnoodraz neke visoke stopnje politične kulture v tej državi. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imateproceduralni predlog. Izvolite.

DR. MATEJ LAHOVNIK: Jaz bi želel predlagati, da vskladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika opravi Državni zbor razpravo oodgovoru predsednika Vlade. Predvsem zato ker je govoril nekatere neresnice.Namreč nekateri poslanci, ko se sklicuje na konec leta, smo zelo jasno takrat vrazpravi in iz magnetograma je to razvidno, povedali že predsedniku Vlade, dače resnično se nekako, ne vidi več ustrezne vizije kako upravljati s to državo,da pač naj preprosto odstopi. Vsaj iz mojega magnetograma boste to zelo jasno videliin povedal sem vam že takrat natančno koliko glasov boste prejeli intoliko ste jih dobili. Kar se pa tiče vsebinskih dodatnih zadev pa menim da jepredvsem potrebno opraviti razpravo ob tem kakšno imamo pravzaprav stanje vdržavi. Imamo opravka z inflacijo, z negativnim trendom na borzi s prihajajočorecesijo in očitno z povsem različnimi idejami o tem kaj sploh početi zdržavnim premoženjem, ki ga ta država ima. Mnenja, očitno tudi v koaliciji sozelo različna. Izjave preko medijev, ki jih poslušajo državljanke in državljaniso na nek način prav nenavadni, spadajo v posebno terminologijo in s tem vzvezi se nam zdi prav opraviti razpravo. Do konca tega mandata je še kar precejmesecev in na nek način državljani in državljanke dobivajo občutek, da vsak vnaglici želi pospraviti še vsak kos pogače in se pripraviti na neko drugoobdobje. Predvsem pa vse bolj očitno, da nihče očitno več res ne skrbi za javnefinance. To je razvidno tudi iz nekaterih zakonov, ki recimo zakon o dijaškiprehrani je že tak, ki ga vlagajo poslanci največje Vladne stranke tako, dastopi v veljavo z letom 2009, 2010 v mandatu naslednje Vlade in o vsem tem bilahko opravili razpravo. Mislim, da bodobrodošla in zato verjamem, da jo boste tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.O predlogu poslanca gospoda Lahovnika, da Državni zbor nanaslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovoposlansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj. Kot zadnji bo poslansko vprašanje predsedniku Vladepostavil gospod Jakob Presečnik. Prosim.JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.Spoštovani predsednik Vlade. Naše gospodarstvo v zadnjih letih dosega zelo dobrerezultate, pri čemer je bilo lansko leto rekordno. Gospodarska rast je poocenah presegla 6%, brezposelnost je dosegla najnižjo stopnjo v samostojniSloveniji. Prvič smo zabeležili proračunski presežek, prevzeli evro, vstopili vschengensko območje. Ravno zdaj vodimo Evropsko unijo s skoraj pol milijardeprebivalci in to kot prva izmed novih držav članic Evropske unije. Zakaj tehodličnih rezultatov in visokega ugleda v mednarodni skupnosti, ki nam gapriznavajo po vsem svetu, ne čutijo vsi državljani. Zakaj imamo v nekaterihobčinah in regijah skoraj polno zaposlenost, v drugih pa veliko brezposelnost?Zakaj se razvojne razlike med regijami, po zadnjih podatkih kljub vsemu temupovečujejo? Vlada in koalicija sta si na začetku mandatu zadala, dabosta izpeljala projekt regionalizacije Slovenije. Pred nami v Državnem zboruso pomembne odločitve glede ustanovitve pokrajin, za katere odgovornost nosicelotna slovenska politika in ne samo vladna koalicija. Ali je po vašem mnenjuodločitev o ustanovitvi pokrajin eden od ključnih nadaljnjih momentov RepublikeSlovenije? Kakšne so lahko po vašem mnenju posledice za življenje državljank indržavljanov Slovenije za slovensko gospodarstvo, za enakomeren razvojposameznih delov Slovenije, če do ustanovitve pokrajin ne bi prišlo?PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik.JANEZ JANŠA: Hvala za vprašanje. V navezavi nanj, pa tudi na to, kar jebilo prej ponovno rečeno ob zlorabi poslovnika. Naj povem, da navidiku ni nobene recesije. Morda bomo doživeli nekoliko umirjene gospodarskerasti, kljub temu pa za leto 2008, noben pri zdravi pameti za Slovenijo nenapoveduje negativne rasti oziroma recesije. Kar se tiče pokrajin. Vse povepodatek, ki je na voljo relativno malo časa. To je podatek o tem, kako je raselbruto domači proizvod na prebivalca po slovenskih regijah v obdobju 1995-2005. Vzadnjih 10-ih letih za katere obstaja podatek rasti bruto domačega proizvoda naprebivalca je osrednja Slovenija oziroma ljubljanska regija, Ljubljana povečalabruto domači proizvod na prebivalca za 88%. Pomurska regija pa za 53%, Zasavskaza 51%, Savinjska za 69%.

Sedaj regije, ki so bile leta 1995 slaborazvite so v naslednjih desetih letih razvojnih zaostanek še povečale, kljubzakonom, ki jih je sprejemal ta Državni zbor o enakomernejšem demografskemrazvoju, kljub sredstvom, ki naj bi se namenjala za te namene se je razvojnizaostanek v Sloveniji med najbolj razvitimi oziroma med centrom in praktičnovsemi ostalimi regijami, nobena regija ni napredovala v teh 10-ih letih hitrejeod ljubljanske povečal, kar pomeni, da je med razvojnimi inštrumenti nekajmanjkalo in vsi vemo, da so to pokrajine. V kolikor Slovenijane bo opravila te pokrajinske delitve se bodo ti trendi in zaostanki nadaljevali.Če kdo misli, da ima kdorkoli koristi od tega se moti, morda nekateri podatkikažejo, da ima Ljubljana od tecentralizacije velike koristi, na nekaterih področjih jih ima. Samo tisti, kise vozite v Ljubljano zjutraj in se dušite v prometu in čakate na cestah miboste najbrž pritrdili, da to ni perspektiva. Če se bodo ti trendi nadaljevalibo več kot polovica prebivalcev Slovenije v naslednjih desetih letih strnjena vljubljanski kotlini in Ljubljana se bo dušila v prometu, v smeteh, v socialnihproblemih in v številnih drugih težavah. Morda bo dohodek rasel, rasle bodo patudi težave, na drugi strani bomo imeli generacije mladih, ki se bodo rojevalena podeželju in bodo imele