Predsednik SDS in Vlade RS Janez Janša je odgovarjal na poslanska vprašanja

PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI:Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja boodgovarjal predsednik Vlade gospod Janez Janša. Najprej bo poslanskovprašanje predsedniku Vlade postavil gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Prosim.ZMAGO JELINČiČ PLEMENITI: Hvalalepa in lep dober dan vsem skupaj. Regionalni razvoj Slovenije od nastopa dr.Žagarja na mesto ministra brez listnice, pristojnega za lokalno samoupravo inregionalno politiko, poteka tako, da se od leta 2004 do 2008 povečujejo razvojnerazlike. Manj razvite slovenske regije so še bolj nerazvite, kot so bile leta2004. Na drugi strani pa smo lahko priče, da gospod Žagar financira svojeoziroma Šrotove SLS-ovske župane z evropskim denarjem in tako plačujepolitično propagando svoji oziroma Šrotavi stranki. Resolucija o nacionalnihrazvojnih projektih za obdobje 2007-2023 je eden ključnih strateškihrazvojnih projektov, ki ga je pripravila Služba za razvoj v letu 2006, vkaterem so navedeni tudi projekti za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva,hitrejši razvoj malih in srednjih podjetij. Za to ima Slovenija na voljopreko milijarde evrov finančnih sredstev, ki jih deli približno eno četrtinoza gospodarstvo in tri četrtine za občine. Gre za 365 milijonov evrov, ki sonamenjeni za programe razvoja devetih gospodarskih središč po regijah, odtega 306 milijonov evrov iz Evropske unije in 59 milijonov iz proračuna, terpo drugi strani za 991 milijonov evrov za operativne programe občin, od tega843 milijonov iz Evrope in 148 iz proračuna. Tako je Ministrstvo zagospodarstvo, ki bi moralo po logiki razvojnih ciljev dobiti največ razvojnihsredstev, v izraziti podrejenosti Službe Vlade za lokalno samoupravo inregionalno politiko ter Ministrstva za okolje. V političnem smislu to pomeni, da SLS lahko znatnosofinancira svoje lokalne ceste in “kandelabre”, pa tudi kajvečjega, recimo, toplarno v Celju, ki prinašajo možnost samohvale inpolitične pike na volitvah za stranko celjskega župana ter seveda luknjo vproračunu za vse slovenske davkoplačevalce. Sredstva za gospodarstvo bimorala biti že davno realizirana oziroma porabljena na podlagi razpisov zaprojekte, ki jih je naredila na ministrstvu za gospodarstvo po sklepu vlade zdne 7 .12.2006. Vendar pa gospa dr. Gorišek, ki je odgovorna za realizacijoprojektov v Sloveniji, ni naredila ničesar. Sprašujem predsednika vlade: Aligre morda za sabotiranje dela ministra Vizjaka s strani uslužbencev po kakšnistrankarski direktivi? Postavlja se mi pa tudi utemeljeno vprašanje: Ali,gospod predsednik vlade, ste seznanjeni z obstoječim stanjem? Ali bosteposlali v pregled kakšno inšpekcijo, koga poklicali na zagovor in morda kogatudi odstranili z delovnega mesta? PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje,čeprav je tisto, ki je bilo najavljeno, nekoliko drugačno. Teh političnih namigov ne bi komentiral. Lahko pazagotovim, da med ministrstvi v vladi in v tem primeru med službo vlade zalokalno samoupravo in regionalno politiko ter ministrstvom za gospodarstvo vzvezi s črpanjem evropskih sredstev ni nobenega posebnega spora. Bil jesprejet nacionalni program, kjer so v grobem sredstva porazdeljena. Bil jepotrjen s strani Evropske komisije in v skladu s tem potekajo tudi razpisi insama delitev sredstev. Res je, da je Evropski sklad zaregionalni razvoj največji in da se v tem okviru razdeli tudi največsredstev, res je tudi, da je Slovenija tukaj po zadnjih podatkih Evropskekomisije od začetka februarja letos druga najuspešnejša država po črpanjusredstev iz evropskega regionalnega sklada. In da gre to za te namene, sepravi za hitrejši regionalni razvoj, vendar pa se večina teh sredstev jasnopreko teh mehanizmov, regionalnih mehanizmov ali pa občinskih razvojnihmehanizmov prelije v gospodarstvo. To, da sredstev neposredno nedeli minister za gospodarstvo še ne pomeni, da del teh sredstev ne pride zahitrejši gospodarski razvoj. Tako, da moram reči, da prvič slišim, da bitukaj bila kakšna neskladja ali da bi kdo na ministrstvu za gospodarstvo celonamerno zaviral porabo teh sredstev. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želitedopolnitev? Izvolite, gospod Jelinčič. ZMAGO JELINČiČ PLEMENITI: Hvalalepa. Jaz sem omenil eno ime, to je gospa dr. Goriškova, ki je odgovorna naministrstvu za gospodarstvo, za realizacijo projektov gospodarskih središč vSloveniji, vendar tam se nič ne dogaja, zadeve stojijo. Navkljub temu, da jeprecej dobrih, odličnih projektov, se nič ne zgodi. Dejstvo pa je, da podrugi strani preko operativnega programa za občine se pa dogaja vse mogoče intam čez se pa financirajo tudi razne toplarne v Celju, ki bodo prišle v lepokvir celjskega župana, kot češ, poglejte, Celjani, kaj sem vam naredil. Vbistvu bo šlo pa tukaj za denar, ki je last nas vseh davkoplačevalcev.Profitirala bo pa ena politična stranka. Res je, da gre za političnokonotacijo pri tem mojem vprašanju, ampak saj to je tisto, kar je narobe. Jazmislim, da bi že zdavnaj morali več teže posvečati gospodarstvu. Sredstva sores razporejena, ampak kaj pomaga razporeditev sredstev, če ne pride doaplikacije teh sredstev. Razvojni programi so pripravljeni na ministrstvu zagospodarstvo zadeva stoji, namesto, da bi se speljala. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospodpredsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA:Težko bi se strinjal, da zadeva stoji, ker podatki kažejo, da Slovenija niuspešna samo pri črpanju sredstev iz sklada za regionalen razvoj, ampak tudiiz drugih skladov, tudi, ko gre za splošno uspešnost Slovenije pri črpanjuevropskih sredstev, smo med prvimi oziroma med prvo skupino držav članicEvropske unije z odstotkom, ki je nadpovprečen. Tako da, če bi vsigospodarski projekti oziroma projekti s področja gospodarstva, ki sefinancirajo iz teh skladov, kot pravite, stali, potem bi bila tudi statistikadrugačna. Teh projektov, ki se financirajo po različnih občinah in regijah jezelo veliko. V vsaki regiji je nekaj sto, vi ste jih našteli nekaj, lahko bijih našteli zelo veliko, vsakega se da na nek način locirati tudi v nekopolitično zaledje iz katere prihaja župan, samo zadeva bi bila korektna, čebi naštel vse. Ker se ni zgradila samo toplarna v Celju, ampak še na stotinedrugih projektov po različnih deli Slovenije. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Naslednji bo vprašanje postavil gospodAleš Gulič. Prosim. ALEŠ GULIČ: Spoštovanipredsedujoči, spoštovani gospod Janez Janša, predsednik vlade. Najprej nekajv zvezi s tem vprašanjem. Namreč v juniju lani ste govorili, da ste bilivedno prisiljeni postavljati takšna vprašanja, ki so bila naprej najavljena, inda je bila to praksa državnega zbora. Mene preseneča, ker sem se tega nekakozavedal, sem rekel, da bom postavil takšno vprašanje, kot ga je kdaj prej žepostavil gospod Janez Janša, ko je bil še v opoziciji. Ko sem to poslal kotvprašanje, mi je bilo odgovarjeno, da ni natančno in da moram dopolnitivprašanje. To sem storil in takšnega bom tudi povedal, kot ste ga dobili, dabodo stvari jasne. Ampak gremo sedaj k tej zgodbi. Vi ste svoj boj proti korupciji, klientelizmu,kriminalu začeli s poizkusi ukinjanja protikorupcijske komisije. ln to sepravzaprav še nadaljuje, tako bomo rekli iz poraza v poraz dokončne zmage. Skadrovskimi menjavami in s podobnimi zadevami. Kriterij strokovnosti, ki bibil kar naprej v besedah, je bil v resnici v mesu in v dejanju zamenjan skriteriji strankarske pripadnosti, prijateljskih povezav itn., se pravi vsetisto kar se, to sedaj ne očitam vam, ampak ugotavljam pa dejstvo, lepi obvsako oblast in tudi ob vsako vlado. V kasnejšem obdobju je pa zadeva s tremiK-ji poniknila. Na nek način je bila izbrisana iz tega besednjaka, pojavilapa se je nova, tajkunsko, čeprav gre za zadeve, ki naj bi vendarle govorile oenem in istem, predvsem o gospodarskem kriminalu, tudi o gospodarskinespodobnosti in o načenjanju etične drže gospodarstvenikov. O tem govorivrsta z opisom, nazadnje ta znamenita čista lopata. Tukaj v tem snopu je samonekaj zgodb o čisti lopati. Mene pa zanima predvsem, kaj boVlada Republike Slovenije storila in kakšne ukrepe bo sprejela, da bo ustavnonačelo enakosti pred zakonom zagotovila tudi v praksi pri odkrivanju inpregonu gospodarske kriminalitete, pa ne samo enakosti pred zakonom, ne samoto, ampak tudi enakosti pred vlado. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA:Hvala lepa za to vprašanje. Kar se tiče raznih komisij vlada sledikoalicijski pogodbi, v kateri smo natančno zapisali, da je potrebno okrepititiste organe, ki imajo ustavne in zakonske pristojnosti za boj s korupcijo ingospodarskim kriminalom in se izogibati ustanavljanju raznih komisij, kiimajo zveneča imena, nimajo pa resnih pristojnosti. Komisija, o katerigovorite, v tem mandatu ni bila ukinjena. Tudi v zakonu, ki je predlagan, sene predlaga, da se ukine v tem mandatu, da ne bi kdo mislil, da se kdo boji vvladi te komisije. Lahko pa po vseh teh letih pogledate, kakšni so bilirezultati enih in drugih organov oziroma pristojnih institucij. Na eni stranije šlo za medijsko, sicer zelo odmevno ukvarjanje s tremi podeželskimi županiin še z nekaterimi zadevami, ki zagotovo ne segajo v kakšen vrh družbinevarnih dejanj. Na drugi strani pa je potekalo resno delo, ki se ga je vladalotila na začetku mandata. Najprej pri pripravi zakonskih okvirov zato, da bota spopad s temi družbi nevarnimi pojavi uspešen. V ta namen so bile sprejetespremembe številnih zakonov. Nekatere so tudi pripravljene in so v razpravi.Prišlo je do kadrovskih okrepitev pristojnih služb. Prišlo je doorganizacijskih sprememb, ki so zagotovile bolj učinkovito delo teh služb inprišlo je do zagotavljanja pogojev za usposabljanje in izobraževanje tistih,ki bi se morali spopadati tudi že prej s temi oblikami kriminala. Vendar tegaprej ni bilo. Lahko vam citiram izjavo prejšnjega ministra za notranjezadeve, kaj je dejalo usposobljenosti kriminalistične policije ob koncusvojega mandata. In takšno stanje je ta vlada podedovala. Zato smo šli vspremembe in dopolnitve zakona o kazenskem postopku, zakona o izvrševanjukazenskih sankcij, zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja,izvedeni so bili številni organizacijski posegi, reorganizacijski posegi into je pač ustvarilo rezultate, ki smo jih napovedovali tudi na samem začetku.To je dolžnost vlade in tudi tega državnega zbora, da tem službam zagotavljaustrezne pogoje za delo. In če se ti pogoji zagotovijo in če se zagotovi tudivse ostalo, kar je potrebno za njihovo učinkovitost, potem pridejo tudirezultati in jaz mislim, da ob koncu tega mandata ne bo nobenega, ki jegovoril atem pred štirimi leti sram, ko bomo govorili tudi o rezultatih. Čezagotovimo takšne pogoje, potem ni nobenih dilem glede enakosti pred zakonom.Nobenih dilem. Tisto, kar se zdaj morda očita nekaterim tem institucijam, jev realnosti, ko gre za dejstva, ravno obratno. To, da se nekaj dogaja, jerezultat tega, da politika pusti pri miru te institucije, da delajo, in se nevtika v konkretne primere. Prej pa se ni nič dogajalo, in so bilizagotovljeni pogoji. Morda bi se tudi v slabših pogojih dalo kajnarediti, pa se očitno ni nič smelo. Tako da je zelo nenavadno, da smo prvopolovico tega mandata poslušali kritike v zvezi s tem, da ni nobenihrezultatov teh napovedi. Ko pa začnejo rezultati prihajati, pa poslušamokritike, češ da tega ne bi smelo biti, da je to rezultat vmešavanja politikev delo pristojnih organov. Naloga, ki jo ima politika, je, da zagotoviustrezno delo, da te institucije lahko opravljajo učinkovito in tako, dadelajo enako do vseh. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želitedopolnitev odgovora? Izvolite. ALEŠ GULIČ: Spoštovani gospodpredsednik vlade, prav gotovo vam v svojem uvodnem delu pa vse do danes nisemv nobeni javni izjavi očital, da tega ne počnete in da ni dobro, kar počnetev boju proti gospodarskemu kriminalu. Tudi moje vprašanje ni bilo takšno,ampak je bilo vprašanje, kako zagotoviti v praksi ustavno načelo enakostipred zakonom. Povedal bom tako, v tem trenutku, seveda, ko rezultatov še ni,saj jih tudi ne sme biti, nobeden od teh postopkov ni zaključen in bog nedaj, da bi jaz ali pa kdo drug mislil, da so to že rezultati in to obravnavalkot rezultate, to bi bil res pravi prejudic. Ampak nenavadno je to, da sezdaj v tem trenutku seveda vsi, tudi zaradi medijske podpore, pa zaradi tega,ker se pravzaprav ti, ki preganjajo gospodarski kriminal, od trenutka dotrenutka kar pogosto javljajo in razlagajo svoja dejanja. Nenavadno je, da seukvarjamo s tistimi, ki naj bi ali pa ki so obdolženi, da so podkupninedajali, manj ali pa zelo malo pa s tistimi, ki so jih sprejemali. Namreč, tugre pa za tisto, kar se mora dogajati vendarle tudi v vladnih vrstah ali pa vministrskih vrstah, na ministrstvih. Konec koncev, uradniki ne bi sprejemalipodkupnin, če jih ne bi kdo ponujal, pa seveda, če ne bi to bilo na nek načinvarno. Konec koncev, noben javni razpis, ki se napiše za ponudnike, se nenapiše sam. Tam je neka skupina ljudi, so uslužbenci, so ljudje, in sevedatam se začnejo delati ti posli; kako se pa potem peljejo, to je pa drugastvar. Jaz bi rad, da vendarle odgovorite na to kako zagotoviti enakost predzakonom pa tudi pred samo vlado, da so vsi ljudje enako obravnavani in vsadejanja enako obravnavna tudi takrat kadar gre samo za … PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA:Torej, jaz bi vam z veseljem odgovoril na to vprašanje, kako zagotovitienakost pred vlado, če bi mi povedali kakšen konkreten primer, kjer nekdo nienak v obravnavi pred vlado. Jaz takšnega primer ne poznam, vi ga pa tudiniste navedli. Kar se tiče trditve o tem, da grev primer tovrstnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala in korupcije zapovezavo in da vsled tega, vsaj, ko gre za javna naročila, ker gre za javnasredstva, na nek način ni možno izvajati brez tega, da bi bili vpleteni tudijavni uslužbenci, to imate prav in kolikor vem, so v primeru edino ti, sepravi tisti, ki so prejemali podkupnino. Tako da zagotovo v tem primeru,vsaj, če govoriva o isti stvari, ni možno trditi, da je bil kdo pred zakonomneenak ali pa, da se je preganjalo samo tiste izven javne sfere ali pa izvenjavnega podjetja. Ravno zaradi tega, ker gre običajno pri teh stvareh zapovezave tudi v javno sfero in v upravo, se pravi v vse tiste, ki odločajo ojavnih naročilih, je boj s temi oblikami kaznivih dejanj tako kompliciran inzaradi tega rabimo za to usposobljene institucije in teh slovenska država dopred nekaj leti, si upam trditi, ni imela, zato tudi ni bilo rezultatov. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite,gospod Gulič. ALEŠ GULIČ: Spoštovanipredsedujoči, v skladu z 246. členom oziroma drugim odstavkom, ki govori otem, da lahko poslanec predlaga, da se na naslednji seji opravi razprava oodgovoru predsednika vlade, predlagam, da se to opravi. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.O predlogu poslanca gospoda Guliča, da državni zbor na naslednji seji opravirazpravo o odgovoru predsednika Vlade na njegovo poslansko vprašanje bo državni zbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj. Sedaj bo predsednikuvlade postavil poslansko vprašanje mag. Milan M. Cvikl. Izvolite. MAG. MILAN M. CVIKL: Hvala zabesedo, gospod predsedujoči. Poslanke in poslanci, državljanke in državljani!Poleg enakosti pred zakonom se te dni postavlja kot pomembno vprašanje, kakoslovenska vlada spoštuje slovensko javno in finančno zakonodajo in še posebejkako predsednik vlade spoštuje odločitve računskega sodišča. Naj spomnimizvršno oblast, da predsednika vlade in ministra zakonodaja pooblašča, dazakonito in smotrno uporabljajo javni denar. 14,4 milijard evrov je tegadenarja v letošnjem letu. O načinu porabe neposredno odločate vi, vlada,minister. Ker gre za ogromno denarja je slovenska ustava določila, daračunsko sodišče bedi nad potmi javnega denarja, da bedi in pazi nazakonitost in smotrnost gospodarjenja z denarjem davkoplačevalcev. V vašem mandatu, gospodpredsednik, očitno zakonitost in gospodarnost razumete po svoje. Naj omenimsamo tri primere. Najprej ste nezakonito, brez pooblastila podpisali aneks zSCT-jem, z gospodom Zidarjem, tem istim, ki ste ga nekaj dni nazajspektakularno zaprli, da boste namesto menze na vrhu Gregorčičeve 25 naredilistekleno palačo. Vam pisarna, v kateri ste sklenili posel in naredili aferovseh afer Mercator, ni bila več povšeči. Računsko sodišče je ugotovilo, da jebilo to nepooblaščeno dejanje. Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da ste priposlu z Mercatorjem naredili za toliko in toliko milijonov evrov škode in tedni odkrita pogodba je dokazala, da ste delovali tudi v nasprotju z zakonom oprevzemih. Za leto 2005, 2006 računsko sodišče ugotavlja, da prikrivatepodatke pri javni porabi, da ne izkazujete pravilnega stanja odhodkov. In kajste naredili? Ste popravili bilance? Ste odpravili nezakonitosti? To so bila vsa dejanja, za katereste se vi že opravičili. Pravite, da ste priznali napako. Mogoče vas ministerBajuk ali drugi pravilno ne obveščajo. Ampak te dni ste izzvani neposredno.Računsko sodišče vas je pozvalo po zaključenem postopku, da se morateodločiti ali minister vlade, ki je kršil obveznost dobrega gospodarjenja, šezmeraj ima vaše zaupanje: ali boste delovali tako, kot se je v Sloveniji žedvakrat zgodilo, ko so šefi organov predlagali razrešitev tistega, ki jekršil obveznost dobrega gospodarja? Sprašujem vas, predsednik vlade: Alispoštujete slovensko javno-finančno zakonodajo? Ali spoštujete nedavneodločitve računskega sodišča? Prosim za zelo jasen odgovor. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA:Torej, moj odgovor bo zelo jasen. Kot predsednik vlade sem dolžan spoštovatiustavo, zakone in delati za blaginjo Slovenije. Tako smo tudi prisegli za togovornico ob začetku mandata – jaz in moji kolegice in kolegi v vladi. V tejdržavi ne obstaja samo zakon o računskem sodišču. Obstaja tudi druga zakonodajain obstaja načelo ločenosti oblasti. Pred kratkim se je prvič vzgodovini te države in tudi v zgodovini Evropske unije, Evrope in verjetnotudi sveta zgodilo, da je računsko sodišče naložilo ali zahtevalo odpredsednika neke vlade, da zamenja enega ministra. Se pravi, posegla je vneka ustavna in politična razmerja, za kar računsko sodišče, oprostite, niustanovljeno. Tolmačenje tega člena zakona o računskem sodišču na ta načinpomeni, da lahko računsko sodišče po tem lahko sestavlja tudi koalicije alijih razdira, imenuje vlade in, ne vem, recimo ugotovi, zdajle naredi pregledv Uradu predsednika republike. Ugotovi, da je v prejšnjem mandatu predsednikarepublike bilo nekaj narobe, in kaj, naroči potem volivcem, da naj zamenjajopredsednika republike od tega mandata? Če bi ta člen zakona o računskemsodišču tolmačili na ta način, da ima računsko sodišče to pristojnost, potembi lahko zahtevali zamenjavo kogarkoli. V tem konkretnem primeru jezadeva še toliko bolj dvomljiva, ker gre tudi po vsebini za neko uredbo, kije bila sprejeta leta 2003 ali leta 2002, če se ne motim, in ki je napačno,po ugotovitvah računskega sodišča, usmerjala sredstva za okoljske dajatve. Nijih usmerjala v žep ministra, ampak v občinske proračune, namesto v državnega. To uredbo jeračunsko sodišče poslalo v presojo ustavnemu sodišču, in ustavno sodišče otem še odloča; ali je bila ta uredba res nezakonita, bo pač odločilo ustavnosodišče. Ustavno sodišče je naročilo ministrstvu, naj odpravi posledice tegaspornega, po mnenju računskega sodišča, ravnanja. In tu je ministrstvo inminister odgovoren, ker so zamudili roke, formalno. ln nihče ne zanika, da jebilo to ravnanje napačno, da bi moral organ biti odziven v rokih, ki so bilipostavljeni, in da do tega ne bi smelo priti. Vendar se to ni prvič zgodilo.In tudi, če se ugotovi dokončno, tudi po odločitvi ustavnega sodišča, da ješlo za sporno ravnanje, je ukrep, ki je bil predlagan s strani računskegasodišča, milo rečeno, nesorazmeren; če primerjamo to zadevo s številnimidrugimi, potem je temu dejansko tako. Ampak kljub temu, vlada nistranka v postopku v tem smislu, da bi lahko spremenili odločbo računskegasodišča. Računsko sodišče spoštujemo, to je institucija, ki ima svojo ustavnovlogo, in je treba tudi zaščititi kredibilnost te institucije. Ravno zaraditega je bil moj odgovor računskemu sodišču, ki sem ga poslal v roku, poziv,da razčistimo te formalnopravne zadrege, ki so nastale s tem. In ko bomodobili odgovor formalne narave od računskega sodišča, se bom tudi odločil osvojem ravnanju. V nobenem primeru pa seveda to ravnanje ne more biti takšno,da zanika ustavo in zakonodajo, ki določa, kako se sestavi vlada, to jepopolnoma jasno. In v tem ravnanju vlade za mene kot predsednika vlade v temkonkretnem primeru ni bilo popolnoma nič spornega. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Želitedopolnitev odgovora? Izvolite. MAG. MILAN M. CVIKL: No, to, karste ravnokar povedali, da ocenjujete ta ukrep kot nesorazmeren, kaže, da nespoštujete 150. člena ustave, ki pravi, da je računsko sodišče pri svojemdelu neodvisno in vezano na ustavo in zakon. Če gremo še naprej, trdite, daje to nekaj, kar se je zgodilo v prejšnjem mandatu. Oprostite, 4. decembra2007 je minister Podobnik pisal računskemu sodišču in povedal, da v šestih odsedmih zahtev ne bo spoštoval ugotovitev računskega sodišča. 4. decembra2007. Vi ste pa kaj naredili; potem, koje zaključen postopek na računskem sodišču, zaključen postopek, zadnji korakje poziv organa, in to se je v Sloveniji že zgodilo, dvakrat, en direktorbolnišnice in en direktor podjetja vodovod-kanalizacija, je v skladu zzakonom o računskem sodišču moral oditi. Zakon o Računskem sodišču ne poznaizjem, da če ministri slabo gospodarijo, da niso kršili obveznost dobregagospodarja. Vi ustvarjate to izjemo. Tega v zakonu o računskem sodišču ni.Gospod predsednik vlade, gre za naslednje vprašanje. Vaša služba zazakonodajo je naredila naslednje; potem ko bi morala pravzaprav skupaj z vamipovedati računskemu sodišču, bomo predlagali, da… Ne bomo, ste se vprašali,tako kot bi se uprava za kazenske sankcije, potem ko je dobila nalog, dapošlje nekoga na odklonilni zapor, vprašala, ja saj mogoče pa on ni kriv,dajmo vprašati odvetnika od tega, ki ga peljemo v zapor ali na ukloniinizapor ali na kazen, kaj je bil njegov argument. Gospod predsednik vlade,zakon o računskem sodišču je zelo jasen. Vi se morate v 15. dnevih odločitiali boste v vladi imeli ministra, ki krši obveznost dobrega gospodarja. In tose je prvič zgodilo, da imamo takšnega ministra, ker imamo tolerirane,očitno, z vaše strani. Primeri v svetu so poznani. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Izvolite gospod predsednik. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA: Čepostavimo v isti rang direktorja komunalnega podjetja in ministra vlade,potem je zaključek lahko tudi takšen. Bom jaz sedaj postal poslanec. Če pasmo realni, in če delujemo v okviru ustave in zakonov, ki veljajo v tejdržavi, potem pa vidimo, da slovenska ustava ne govori o direktorjukomunalnih podjetij, o direktorjih komunalnih podjetij ali zdravstvenihdomov, govori pa o vladi, o ministrih in o razmerjih na podlagi katerih se tiorgani sestavljajo. Tukaj imajo prej svojo vlogo tudi volivci. V ta razmerje,oprostite, ta člen zakona o računskem sodišču po mojem mnenju ne posega, neposega tudi po mnenju večine pravne stroke, službe vlade za zakonodajo, ki jerelevanten organ v tem primeru in številnih ustavno-pravnih strokovnjakov, kiso svoje mnenje tudi javno povedali. In žal je bilo običajno objavljeno nekje z najmanjšimimožnimi črkami, kot se to pri nas dogaja. Ampak kljub temu jaz ne bi tukaj razpravljal atem,kot da so že vse končne odločitve padle. V tem trenutku čakamo na odgovorračunskega sodišča. Jaz sem tudi osebno govoril s predsednikom računskegasodišča, ne bom sedaj ponavljal te vsebine. Iščemo rešitev, ki bi peljala izte zagate, ne da bi to rušila kredibilnost tako pomembne institucije kot jeračunsko sodišče. Naj k temu dodam še nek vidik, ki bi se ga morali v tejdvorani tudi zavedati. Slovenija vodi Evropsko unijo, čez dva tedna je sejaEvropskega sveta, kjer bo ena od treh ključnih strateških tem, ne samo zanas, ampak za celotno unijo in tudi širše, okoljsko energetski paket in čejaz v tem trenutku predlagam menjavo odgovornega ministra, bodo nekolikočudno gledali na to državo, še posebej, če bodo slišali, kakšni so razlogi inna kakšni podlagi. Torej, tudi, če ni bilo teh ustavno pravnih zagat, bi jazimel pomisleke ali temu pozivu v tem trenutku slediti, ker sem za togovornico prisegel, da bom delal za blaginjo te države. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Imate proceduralni predlog? Izvolite. MAG. MILAN M. CVIKL: V skladu zdrugim odstavkom 246. člena predlagam, da opravimo javno razpravo o tem vprašanju.Ali so ljudje res v Sloveniji enakopravni? Poglejte, direktor Voke aliminister za okolje in prostor sta in morala bi biti enakopravna. Poziv grevam kot predsedniku vlade. Tako kot je šel poziv v primeru razrešitev Vokežupanom mestne občine Ljubljana in ostalim. O županih tudi govori ustava. Paso oni sledili temu pozivu. Samo vi želite zakon tolmačiti po svoje. Pravnikitudi pravijo, če bi zakon naredil izjemo za ministre, potem bi to zakonnapisal. Gospod Janez Janša, 30. januarja 2001 ste se vzdržalipri sprejemanju zakona o računskem sodišču. Zakon o računskem sodišču jepopolnoma jasen. Če je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja,dobrega gospodarja, potem računsko sodišče izda poziv za razrešitev odgovorneosebe in izda jo organu in vi ste predsednik vlade in minister je član tevlade, ki naj to oceni – začeti postopek. Ali bo državni zbor razrešilministra ali ne? To je naslednje vprašanje. Temeljno vprašanje pa je, ali vigospod predsednik vlade tolerirate ministra, ki je kršil obveznost dobregagospodarja? Če gremo na vsebino tega in se te dni borimo v Sloveniji protiinflaciji, korektno, da zaradi neizvedbe ukrepov, ki jih je predlagaloračunsko sodišče, imamo vsaj za 13% višje cene odvoza smeti, kot bi jihimeli, če bi te okoljske dajatve zmanjšali. Če pa gledate v vsebino celotnegadokumenta računskega sodišča, potem boste videli, da je minister v šestih odsedmih primerov kršil obveznost dobrega gospodarjenja. In vi bi lahkoukrepali, če bi tako želeli. Vendar vi tolmačite zakon po svoje. Pravite, daministru ni potrebno odstopiti, ker se to še ni zgodilo ­prvič, to ni res.National Odit Office Švedske je že nekaj ministrov razrešil. In da ne bomnjih citiral. Citiral bom vaš etični kodeks Vlade Republike Slovenije: »Zjavnimi sredstvi bom ravnal gospodarno. V primeru, če bi zaradi nespoštovanjatega etičnega kodeksa vlade in tako naprej presodila, da je nastala škoda bomodstopil.« Korektno bi bilo, da bi minister Podobnik sam odstopil. Ni pakorektno, da vi kot predsednik vlade tolerirate, da imate v vladi ministra,ki je kršil določbe zakona in je to računsko sodišče nedvoumno ugotovilo. Nemorete spraševati odvetnika od gospoda ministra, ali je delal prav, ali nidelal prav. Vi morate državnemu zboru povedati ali podpirate in tolerirateslabo gospodarjenje. To je vaša ustavna naloga. In tej se izogibate. Prosimza razpravo o tem vprašanju. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala.O predlogu poslanca gospoda Milana M. Cvikla, da državni zbora na naslednjiseji opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade na njegovo poslanskovprašanje, bo državni zbor odločil v okviru jutrišnjih glasovanj. Sedaj bo,kot zadnja, postavila poslansko vprašanje predsedniku vlade, gospa MarjetkaUhan. MARJETKA UHAN: Hvala lepa zabesedo. Spoštovani predsednik vlade, ministrski zbor, poslanke in poslanci.Moje vprašanje se nanaša na zadnja dogajanja v Sloveniji, ki so presenetilatako javnost, kot same akterje. V Sloveniji smo priča večjih preiskav s področjagospodarskega kriminala. Po informacijah, dostopnih v javnosti, naj biprihajalo do domnevnih nepravilnosti pri nekaterih javnih razpisih za gradnjoinfrastrukture. Že več let se je govorilo o domnevnih nepravilnostih prigradnji avtocestnih odsekov in drugih državnih objektov, projektovfinanciranih iz proračuna. Očitno so se organi pregona pripravljeni soočititudi z večjimi primeri v Sloveniji. Spoštovani predsednik vlade, kakokomentirate domnevne nepravilnosti, odstopanje pri cenah in rokih izgradenj,na primer avtocestnih odsekov, bolnišnic; sama mislim tudi na zadnjiavtocestni odsek mimo Trebnjega, kjer so se razpisi ponavljali, zavlačevaligradnjo, jo podražili. Navsezadnje bi lahko rekli, so posredno krivi tudi zaštevilne smrti na preobremenjeni hitri cesti. Vedno pa se v teh primerihpojavljajo isti akterji. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod predsednik, izvolite. PREDSEDNIK VLADE JANEZ JANŠA:Hvala lepa za vprašanje. Preden odgovorim nanj, bom odgovoril še na tetrditve poslanca gospoda Cvikla, ker je zlorabil Poslovnik in je spraševalnekaj, na kar jaz ne morem odgovarjati. Dejstvo je, da tudi ta člen zakona oračunskem sodišču, ki ga je gospod Cvikl omenil, v 29. členu pravi, da”če se ugotovi takšna nepravilnost, potem računsko sodišče poziv najprejizda organu, ki lahko izvede in šele nato organu, ki začne postopekrazrešitve”. V tem primeru predsednik vlade ni tisti, ki razrešujeministre, ampak to naredi državni zbor. V kolikor opozicija smatra, dadržavni zbor tega ne začne, ali če misli, da bi moral predsednik vlade tonarediti, pa ne naredi, lahko sama z 1 O-imi podpisi vloži zahtevo zarazrešitev, lahko vloži tudi ustavno obtožbo, če smatra da je minister restako kršil zakon ali ustavo. Nič od tega se ni zgodilo, čeprav se uporabljajomočne besede. Glede na to zadnje vprašanje palahko pritrdim, da po vsem tem, kar se dogaja oziroma kar se je dogajalo, seni možno znebiti vtisa, da je gradnja nekaterih infrastrukturnih objektov vSloveniji, lahko bi rekli v zadnjih 15-ih letih bila predraga, da se jezaradi neustreznih, običajno previsokih ponudb, ki so šle nad razpisno ceno,nad najvišjo razpisno ceno in ki so bile tudi po vsotah zelo blizu,ponavljala razpise izsiljevalo, spravljala naročnike v časovno stisko inseveda pridelala tudi veliko zamud pri gradnji avtocest, pri objektih, ki sotudi drugače temeljnega ali pa življenjskega pomena za ljudi v Sloveniji,recimo tukaj Onkološki inštitut, Pediatrična klinika in tako dalje. V vseh tehzgodbah se pojavljajo več ali manj isti ponudniki oziroma isti izvajalci invelikokrat tukaj je treba pritrditi tudi enemu od poslancev, ki je spraševalprej, obstajajo tudi sumi, da so stvari širše povezane in prepletene. Vlada se je v tem mandatu že naprvi seji, na prvi seji v tem mandatu soočila s tem vprašanjem, bilo jevloženo veliko naporov, da se stvari razčistijo, bile so pravne, kadrovskespremembe v zelo pomembnih institucijah, tudi vladi končno in mislim, da smobili s tem, ko se bo ta praksa enkrat dokončno prekinila. Seveda pa ni vse vrokah izvršilne oblasti, so tudi druge veje oblasti, ki morajo zagotoviti dabodo zakoni veljali za vse enako in da se bo davkoplačevalski denar trošilsmotrno. Med drugim tudi prej omenjeno računsko sodišče, žal smo ravno na temsegmentu pogrešali kakšno večjo aktivnost te inštitucije, spomnimo se tudizgodbe izpred nekaj let, ko je bil eden od, mislim da članov računskegasodišča, zamenjan zato, ker je poskušal nekaj narediti v smeri, da se testvari razčistijo. In zaradi tega se ta aktivnost, ki jo je vlada izvajala vtem mandatu predvsem, ko gre za usposabljanje pristojnih ljudi, ki delajo vpristojnih institucijah potem kot gre za zagotavljanje materialnih pogojev zadelo, organizacijskih pogojev za delo, sodelovanje in prenašanje izkušenj sstrani tujih tovrstnih institucij, ustvarilo pogoje, ko je zdaj boj s temipojavi možen in ko se lahko tudi razčistijo sumi in ugotovi ali držijo ali nedržijo. V zvezi s tem je seveda potrebno upoštevati tudi to, da je eden odukrepov, ki lahko zagotovi da bo davkoplačevalski denar tudi v tem segmentubolje uporabljen, večje odpiranje ponudb za opravljanje teh storitev navzven. Ne se omejevati samo da domače dvorišče, govorjenje v nacionalnem interesu v tem primeru je nekaj kar davkoplačevalce največ stane.