Predsednik SDS in Vlade RS Janez Janša gost oddaje Vroči stol

VLADIMIRVODUŠEK: Dober večer. Slovenija že tretji teden predsedujeEvropski uniji, predsednikovanje pa doma poteka pod vtisom polemik oinflaciji in stavkah, napovedanih, tako v javnem, kot zasebnemsektorju. Predsednik vlade, Janez Janša pa je napovedal nekatereukrepe za blažitev negativnih učinkov inflacije in dejal, da bomorala vlada zato omejiti nekatere izdatke, predvsem na obrambnempodročju. Premier Janez Janša je gost nocojšnje oddaje Vročistol, kjer bo komentiral tudi dogajanje v koaliciji, predvsem papolitične premike v opoziciji. Dober večer, gospod premier.JANEZJANŠA ( predsednik vlade) : Dober večer.VODUŠEK: Zdaj, čepravje do volitev, praktično, devet mesecev, ne, je vzdušje v državi,nekako predvolilno, kot da bi bili na nekem vrhuncu volilne kampanjeoz. nekakšnih izrednih razmerah, predvsem pod vtisom teh napovednihstavk in izrednih sej o inflaciji. Kaj pravite na to?JANŠA: Ja,res je. Nekoliko zgodaj se je vse skupaj začelo in lahko rečem, da,vsaj po mojem mnenju, v nepravem času. Pravzaprav so, nekaterinapovedali volilno kampanjo in jo tudi zganjajo, z začetkomslovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, kar vlado postavlja vpoložaj, ko mora odgovarjati na dve strani. S tem, da skušamo todomačo fronto, če temu lahko tako rečem, čim bolj minimaliziratin se ukvarjamo samo s tistimi očitki in s tistimi predlogi, ki, kiso, na nek način, smiselni, drugače pa se posvečamo ključnimstvarem. Tudi ne vem od kje, naenkrat, toliko nervoze inneučakanosti, ko pa smo dober mesec nazaj, pač, ponudili opoziciji,da sama prevzame vlado, če misli, da je bolj sposobna in da bo tobolje odpeljala, pa so se takrat vsi ustrašili.VODUŠEK: Dobro.Zgodili so se tudi nekateri premiki v opoziciji, ne. Borut Pahor ježe predstavil podpredsednika vlade, gospoda Mitja Gasparija, ki jeprestopil k njemu, v teh dneh. Kako to komentirate, recimo?JANŠA:Ne vem. Normalno je, da opozicija, ki ima vso legitimno pravico, dase pripravlja na naslednje volitve ali pa tudi na zamenjavo oblasti,v, tekom mandata, če ima za to zadostno podporo v Parlamentu,najprej oblikuje in predstavi program in na osnovi tega programa,potem predstavi tudi, recimo, neko jedro ekipe. Običajno se todogaja z začetkom formalne volilne kampanje. Tukaj je stvar obrnjenana glavo, ne, kot da bi šlo samo za funkcije, za ljudi, za položaje,brez programa. V tem trenutku Slovenija ne ve, kljub temu, da jeustvarjeno neko predvolilno vzdušje, kaj je programska alternativatej vladi. Je ni. Samo predstavljajo se ekipe, obljubljajo semandatarji, da bi pa povedali, katero stvar bi naredili drugače alipa zastavili drugače, za v prihodnje, tega pa, pač, še nismoslišali. Čeprav je to bistvo vsake, resne politične oz. volilne,volilne tekme, Upajmo, no, da vse to še pride.VODUŠEK: Tudinekdanji predsednik Milan Kučan pravi, da ga zares mika politika,sicer, je kasneje dejal, da, pravzaprav, se nima namena aktivnovključit v politično dogajanje, da pa je vseskozi prisoten vpolitiki, ne.JANŠA: Ja, torej, gospod Kučan ima vso pravico,da se, kot državljan te države politično angažira, tako, kot onmisli, da je najbolj prav. Upam samo, da ne bo tudi on predstavljenkot svež obraz v slovenski politiki, tako kot gospod Gaspari ali paše nekateri, ki se zdaj pojavljajo.VODUŠEK: Kaj pa pravite nate očitke, ki so se pojavili ob tem razpadu SNS-a, da ste,pravzaprav, vi krivi za ta razpad, da je gospod Jelinčič,pravzaprav, izvrševal zgolj vaše ukaze in, da ste vi, pravzaprav,režirali ta razpad in da ste, pravzaprav, krivi za to, da je SašoPeče in ta skupina odšla iz SNS-a?JANŠA: Prej ste ga režiralivi, saj ste gostili vse akterje, v tem studiu, kar nekajkrat, jaz semza to izvedel med zadnjimi, tudi nimam časa, da bi te stvarispremljal. Tudi ti očitki, češ, da je gospod Jelinčič podpiralvlado v tem mandatu, so iz trte zviti. Od enainpetdesetih zakonov, kijih je vlada predlagala, pomembnejših zakonov, ki jih je vladapredlagala v tem mandatu, je on glasoval samo za enega. Dočim sodrugi poslanci opozicije glasovali za, približno, tretjino, vsajtisti, ki sodelujejo z vlado ali pa so sodelovali z vlado in vladnokoalicijo, v okviru partnerstva za razvoj.VODUŠEK: Kaj papravite na te zadnje polemike v koaliciji, predvsem ne, koalicijskiDeSUS in Ljudska stranka zahtevata usklajevanja glede prodaje tehdržavnih deležev, Telekoma in pa, predvsem glede prodajeZavarovalnice Triglav, ne. Tudi danes je, recimo, DeSUS, gospodŽnidaršič in gospod Erjavec sta dejala, da ne gre hiteti s temizadevami, da je treba počakat. Zadnjič je predsednik Ljudskestranke dejal, da ne gre pustiti praznih hlevov, tistim, ki bodoprišli kasneje in tudi, da, pravzaprav, ne želi odgovarjat vnukomčez trideset let, dedi, zakaj ste prodali vsa najboljša podjetja,ne. Kaj pravite na te zadeve?JANŠA: Jaz, najprej bi rekel, daso nekateri za svoje vnuke dobro poskrbeli, ne, ne samo za otroke,tudi za vnuke, v tem času slovenske tranzicije. In, takšne izjavevčasih zvenijo cinično. Kar se tiče usklajevanj v koaliciji, tudiko gre za umik države iz gospodarstva, ta usklajevanja potekajo. Tavlada ni poslala v Državni zbor v tem mandatu še nobenega zakona,ki ne bi bil koalicijsko usklajen. Imamo zelo natančen protokol, kkoalicijski pogodbi, ki natančno določa kako se stvari usklajujejo.In, tudi te rešitve, ki, na podlagi katerih je bil izvedenmednarodni javni razpis za prodajo določenega deleža v Telekomu, jebil koalicijsko usklajen, (manjkata besedi) so bile koalicijskousklajene, Državni zbor je o tem odločal, vlada je o tem odločala,soglasno. Tako da, za nazaj, spreminjat neke odločitve, pač, nimožno. Vlada bo naprej, v skladu z programom, ki ga je sprejela, vskladu z odločitvami, ki jih je sprejel Državni zbor, ker onekaterih stvareh je odločal zakonodajalec in v skladu s koalicijskopogodbo, še naprej izvajala te korake umika.VODUŠEK: To sepravi.JANŠA: Države, iz gospodarstva. Ker, na začetku mandata,približno polovico mandata oz. dve leti in pol smo poslušali, da jeta proces prepočasen, kljub temu, da smo povedali, da ta proces nebo potekal na vrat na nos. Da bomo sledili trendom na trgu, na trgih,domačem in tujih, da bomo skušali narediti te korake takrat, ko sebo najbolj splačalo in da bodo dobro premišljeni. In ustanovili smoekipe, ki so naredile koncepte, ti koncepti so bili koalicijskousklajevani, tudi na najvišji ravni v koaliciji. Izvedeni so bilipostopki, sprejete so bile odločitve na ravni izvršilne oblasti,nekatere tudi v zakonodajnem telesu in zdaj se nekatere stvaridogajajo. In ni bilo nobene panike. Veste kdaj je nastala panika?Panika je nastala, ko se je vlada odločila, da lahko priprivatizaciji sodelujejo tudi državljanke in državljani in ko jebil izkazan zelo velik interes pri prodaji določenega deleža Novekreditne banke Maribor. Takrat pa se je nekaterim slovenskim tajkunomzazdelo, da pa, nekdo, prodaja nekaj, kar so si že nekje v ozadjurazdelili, ne vem, v kakšnih krogih in nastala je panika. Vendar pani en politik ali en gospodarstvenik ali nekdo, ki ima takšne alidrugačne računice, tisti, ki bi določal, kaj je nacionalniinteres, ne. Nacionalni interes je obči interes državljank indržavljanov te države in kakšen je njihov interes priprivatizaciji so pokazali, ko so kupovali delnice Nove kreditne bankeMaribor.VODUŠEK: No, očitno je tu prišlo do spora, ne, kergospod Bojan Šrot je zadnjič očital, da, da je prišlo doneopravičenega bogatenja posameznih skladov z Bahamskih otokov, ne,pri tej privatizaciji Nove kreditne banke Maribor oz. pri prodajideležev in, da tem, pač, ne bi smeli prodati deležev, ne. Kajpravite na to?JANŠA: Tega je bilo zelo malo, daleč največjidelež so kupili državljanke in državljani te države in potem,domači skladi oz. domači institucionalni vlagatelji, dobro poučeniin potem, malenkost še tuji. In samo en delček teh prodaj se jekasneje zgodil, ne bi se smel. Kako je komisija to izbirala inkontrolirala, je, v tem trenutku težko rečem.VODUŠEK: Vi nisteimeli vpliva?JANŠA: Ne. To, to je bila komisija, ki je bilaoblikovana tudi s pomočjo mednarodnih svetovalcev, ki so biliizbrani na podlagi javnega razpisa, po dolgih postopkih in se to,enostavno ne bi smelo zgodit. Bilo bi tega še več, če vlada ne bizelo striktno vztrajala na tem, da gre največji delež slovenskimdržavljankam in državljanom. In to je tisto, kar je, verjetno,prestrašilo nekatere.VODUŠEK: Zdaj, pri Triglavu, predvsem vSLS, predlagajo, da bi SOD-ov delež prodali državljanom, KAD-ovdelež pa, da bi se prenesel na SPIZ. Kako se bo to končalo oz.kakšen predlog bo sprejet?JANŠA: To, da gre ta delež,približno petintridesetih odstotkov Zavarovalnice Triglav,pokojninskemu skladu, je vlada predlagala z zakonom, ki je bil tudisprejet, vendar je Državni svet vložil veto in ta zakon je bil nareferendumu, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami,zavrnjen. Enake rešitve ni možno sprejeti, ni možno sprejeti tudirešitve, ki je enaka, čeprav, morda, zaradi kozmetičnih popravkovčlenov, zgleda drugače, ker imamo, pač, takšno Ustavo inzakonodajo o referendumu o ljudski iniciativi. Torej, je potrebnopoiskat neko drugo rešitev. In, vlada je predlagala rešitev, da seta delež, pač, proda, na enak način, kot so lahko državljanikupovali delnice Nove kreditne banke Maribor, denar, ki se za todobi, pa se potem nameni pokojninskemu skladu. Kar pomeni dvojniprofit ali pa dvakrat dobro rešitev. Dobili bi lastnike, ki so,Slovenke in Slovenci, v glavnem oz. državljanke in državljani intisti denar, ki bi ga oni dali za to, da postanejo lastniki, bi šelv pokojninski sklad in bi dolgoročno krepil kapitalsko osnovopokojninskega zavarovanja, kar je naš skupni interes.VODUŠEK:Dobro. Jaz vabim gledalce, da sodelujejo tudi v naši anketi, koga bipodprli na volitvah, Janšev SDS ali Pahorjev SD. Sicer pa predlagam,da se, pravzaprav, vrneva na razpravo okrog, okrog stavk in prosimrežijo, če nam lahko zavrti posnetek, kaj pravijo o stavki liderji,sindikalni.DUŠAN SEMOLIČ (predsednik Zveze svobodnih sindikatovSlovenije) : Vladi očitamo to, da je izrazito podcenjevalainflacijo, že v letu 2006 in pa, da bi pri zniževanju davkov inprispevkov morala, se dogovoriti, hkrati, tudi s sindikati indelodajalci, kajti, drugače bodo, na račun znižanja davkov,največjo korist imeli samo lastniki kapitala. Kajti, namesto, da bidelavci, na koncu dobili več plač, kot se obljublja, bodo imelivečje dobičke, pač, lastniki kapitala.DORO HVALICA (vodjastavkovnega odbora javnega sektorja): Vladi očitamo samo to, da jevlada, ki ji ne verjamemo, kar pomeni, vlada, ki je, ki ni dovoljverodostojna, ker ne spoštuje tistega, kar je podpisala in to želeta 2006. Pogajanja tečejo prav v tej smeri, mi bi, pravzaprav, seborimo bolj zanje, kot zase, ker se borimo za to, za njihovoverodostojnost, za to, da bi ji znova verjeli.BRANIMIR ŠTRUKELJ(SVIZ): Mene preseneča, da vlada zdaj poziva k razumu zaposlene,medtem, ko so bila opozorila, kam se gibljemo, nekaj časa je bilavlada za to gluha. Drugič, njena kredibilnost je vprašljiva. Zafunkcionarje predlagajo, da se plače uskladijo že prihodnje leto,medtem, ko za vse druge javne uslužbence šele konec leta 2010.Tukaj ni nobene enakosti in, seveda, tretja stvar, ki je pomembna paje, da vlada ne drži besede, ki jo da na pogajanjih.VODUŠEK:Dobro, preden boste komentirali, seveda, te izjave, bi vprašal,kolk, koliko je po vašem, v teh, v teh napovedih različnih stavk,ne, političnega aktivizma in koliko je, res, skrbi za visokoinflacijo? In, kakšne so sploh možnosti dogovora?JANŠA: Ja, tolahko ocenimo, ko vidimo predstavnike različnih sindikatov, zakaj sezavzemajo in kaj zahtevajo in kakšen je, dejanski položaj v tistipanogi ali pa v tisti dejavnosti. Ker, nekatere zahteve soupravičene, zagotovo ne drži to, da je vlada podcenila inflacijo vletu 2006, ki se, takrat je inflacija padala, zato smo tudi izpolnilimaastrichtske kriterije. Tudi v začetku lanskega leta je inflacijapadala, januarja in februarja, leta 2007, smo imeli deflacijo, sepravi, znižanje cen. In, ni bilo nobenega smisla vnaprej delat,neko, paniko. Vlada je reagirala takrat, ko so se stvari pojavile intudi napovedala ukrepe za, za blažitev teh negativnih učinkovinflacije. Ob tem naj povem, da je večino življenja samostojneslovenske države, Slovenija imela še enkrat večjo inflacijo, kotjo imamo zdaj in še enkrat manjšo gospodarsko rast, pa ni nihčezaradi tega grozil z generalno stavko. Kar, seveda, ne pomeni, da mipodcenjujemo sedanje stanje; pomeni samo to, da je stori, hočem rečsamo to, da je zadevo, na zadevo treba gledat tudi primerjalno. Včasu, ko je bil, recimo, gospod Gaspari finančni minister, smoimeli še enkrat večjo inflacijo in skoraj še enkrat nižjogospodarsko rast in, praktično, še enkrat večjo brezposelnost.Tako da je za ocenjevanje zelo pomembno tudi, da znamo stvari tehtatin videt, kaj je dejansko problem in kaj ni. Ima, imajo pa sindikatizagotovo prav v trditvi, da je s temi ukrepi in s temi reformami, kijih je vlada izpeljala, z, predvsem, z znižanjem davkov, in šenekateri drugimi ukrepi, ki so omogočili večjo gospodarsko rast intudi večje dobičke podjetij, takoj imel koristi lastnik. In,seveda, tudi nacionalno gospodarstvo, če so se, če se je ta, če sose ti dobički vlagali v nadaljnji razvoj. To je tudi prispevalo kzmanjševanju brezposelnosti in tako naprej; splošni učinek jezagotovo nekaj, kar ni možno zani, zanikat. Vendar pa so panoge,kjer so se dobički povečali, kjer so imeli lastniki od znižanjadavkov, od tega, ko je država bistveno zmanjšala svojo porabo,takojšnje koristi, delavci pa teh koristi niso imeli. In v tehpanogah so te zahteve sindikatov.VODUŠEK: Upravičene.JANŠA:Popolnoma upravičene, in to smo povedali že lani jeseni, ko se jezačelo opažat ta razkorak. Deset dni nazaj, je bil pri menipredsednik Evropske zveze sindikatov, skupaj z gospodom Semoličem,in mi je predstavil tudi podatke o tem, kako je z deležem sredstev,ki se izplačujejo za delavske plače, v primerjavi z deležemdobičkov, ki se razdeljujejo za dividende, nasploh, v Evropi. In so,pač – podatki tukaj ne lažejo – opazni trendi padanja deležadelavskih plač v skupni strukturi poslovanja. Kar, seveda, pomeni,da tukaj prihaja do nekega premika v negativno smer, z, za kar je, nesamo pravica, ampak dolžnost sindikatov, da opozarjajo. In podobentrend se je pojavil, pojavil tudi pri nas. Niso pa vse panoge venakem položaju, niso vsa podjetja v, v, recimo, tudi v isti panogienaka, ponekod se zadeve zelo dobro razvijajo, ta socialni dialog,nekje, dobro poteka, tudi na tej mikro ravni, v podjetjih. In so tudiplače realno rasle, tako kot so se, pač, povečevali rezultatiposlovanja in dobička. Ampak nasploh pa ta razkorak, ki je na tejtočki, imajo sindikati prav in vlada jih je zato podprla.VODUŠEK:Kaj pa v javnem sek, sindikati javnega sektorja, ne, v bistvu, kjerpa, pravzaprav, vlada vpliva na izid teh pogajanj. Ne, zdaj, nekako,se zdi, da naj te stavke ne bi bilo. Ka, kaj jim ponujate,pravzaprav? Kaj je zadnja ponudba vlade?JANŠA: Sindikati javnegasektorja imajo prav, ko pravijo, da gre za to, da terjajo zgoljtisto, kar jim je bilo obljubljeno, in da gre tudi za verodostojnost.Nimajo pa prav v tisti točki, ko pravijo, da je, da se, pač, njimni treba obnašat, glede na situacijo, kakršna je nastala. In tasituacija, ki je nastala, pač, govori o tem, da dvig mase plač vletu 2008, če bi izpolnili vse obveze in vse obljube in vse zahteve,za skoraj deset odstotkov, pomeni prevelik vpliv na inflacijo. Zaraditega vlada nikoli ni rekla, da tega, kar smo obljubili, ne boizpolnila, ampak smo samo prosili socialne partnerje, če bi se dalo,bodisi, del teh povišanj, izplačat drugače, ne pa takoj v denarjuob povečanju plač, ampak pokojninskih pravicah. Ali pa, če bi sedalo pri tistem delu, kjer gre za odpravo plačnih nesorazmerij – zakar je bil dosežen sporazum že pred leti in se je to odlagalo ?izplačila zamaknit tako, da se ne bi dogajala naenkrat, ampak v več,več korakih, in to je zdaj zadnje pogajalsko izhodišče, okrogkaterega potekajo pogajanja. Ne gre za to, da ne bi bilo denarja, kersmo to načrtovali v proračunih, tako kot je obljubljeno, gre,enostavno, za vprašanje učinka povečanje mase plač v javnemsektorju. Ta masa je zelo velika, predstavlja tretjino letnegaproračuna na povečevanje inflacije. In, kot sem dejal že večkrat,tudi tistim, ki so zaposleni v državni upravi, nič ne pomaga, čese plače povečajo za nekaj odstotkov in jih nekaj mesecev kasnejeinflacijska spirala, enostavno, poje.VODUŠEK: No.JANŠA: Stem, da se je treba zavedat, da je državna uprava nek kolektivniupravljavec države, da ima nekoliko večjo odgovornost od nekoga, kidela za tekočim trakom v neki tovarni.VODUŠEK: Zdaj, seveda,nekateri opozarjajo tu na ta portugalski scenarij, ne, ampak se mizdi, da, vsaj po teh napovedih, vseh stavk, če bo do njih prišlo,da smo bližje nekemu čilskemu scenariju leta 72, kjer so,pravzaprav, vsi sindikati stavkali proti oblasti, ne?JANŠA: No,dobro, špekulira se z, z nekimi političnimi ozadji, tudi morda kjeobstaja kakšno, ne, saj se vidi v teh podtonih, pri kakšnemusindikalnemu voditelju, da ne govorimo o raznih sorodstvenihpovezavah. Ampak jaz mislim, da to ni glavni motiv tukaj, da dejanskogre, prvič, za nek splošni učinek, ali pa občutek, da tagospodarska rast in ves ta napredek, ki ga je Slovenija dosegla in kise odraža na makro ekonomski ravni, ni pravično porazdeljen. In taobčutek je, v veliki meri, utemeljen. Tukaj podatki kažejodejansko, da se je ponekod, zaradi različnih razlogov, nekje zaradisebičnosti, nekje pa tudi za to, ker se je shranjeval kapital zamenedžerske prevzeme, delavce prikrajšalo pri, pri plačah. Na tejtočki imajo, kot sem rekel že dvakrat.VODUŠEK: Sindikatiprav.JANŠA: Sindikati prav in te zahteve so upravičene. Ko greza javni sektor, pa tukaj pričakujemo neko sposobnost videnja, tudiširših razmer.VODUŠEK: Dobro.JANŠA: (manjka beseda)končno, javni sektor je zato javni, ker zastopa nek javni interes.VODUŠEK: Ampak danes, recimo, je, bi, prišla v javnostinformacija, da si je Banka Slovenije izplačala božičnico; to,verjetno, ni dobro izhodišče za vlado v teh pogajanjih in tudi,recimo, gospod Rop je zadnjič govoril na neki komisiji, da je vedno,ko so prišli na ta pogajanja s socialnimi partnerji, na mizo prišelta famozni falkon, ne, avion. In potem tudi, verjetno, tudi vamočitajo, gospod Semolič je govoril o nakupih orožja, o gradnjivladne palače in premalo razumevanja, pač, za višje plače, ne.JANŠA: Torej, ne gradimo nobene vladne palače, plačefunkcionarjem, tudi ministrom, so se znižale s prvim januarjem, ne,ne zvišale. Prvega januarja, ko je vlada prevzela še dodatno delo,in so vsi ministri, najmanj, še enkrat bolj obremenjeni, kot paministri v, v normalnem času, so se jim plače znižale. In v zvezis tem, nisem razumel tega očitka, ki je bil, ki je bil izrečen. Toje posledica novega zakona, oziroma, zakon s katerim smo želeliodpravit plačna nesorazmerja, in plače funkcionarjev ? razensodnikov ? so šle dol. Tako da vlado tukaj nihče ne more postavljatkot nek negativni vzor. Kar se pa tiče famoznega falkona, oziroma,letala, ki ga je prejšnja vlada kupila za zelo drage denarje in gadaje v najem za majhno najemnino, pa, moram reč, da, kot takratnaopozicija, ker sem bi tudi sam te del, del te opozicije, kljub temočitkom, ki jih zdaj slišimo, nikoli ni dala nobenega soglasja zanakup takšnega letala. Vsi smo se strinjali, da je potrebno zamenjatstaro letalo z novim, nihče pa ni dal soglasja za nakup takšnegarazkošnega letala. Ker to je bil izvirni greh; v kolikor bi se travnalo takrat racionalno, bi se kupilo neko podobno letalo, kot jebilo staro. Ne bi bil upor javnosti, novinarjev in vseh teh zgodb,gospodu Ropu ne bi bilo treba odgovarjat socialnim partnerjem, in nakoncu, mu tudi ne bi bilo treba delat neumne poteze, dat ta avion vnajem za 120000 dolarjev na mesec, kajti najem takšnega letala, čega mi zdaj hočemo najet, za to bi morali plačati še najmanj enkratveč. Tako da, toliko o, o tej racionalnosti, so pa, to ni makro eko,makro ekonomsko, to niso neke stvari, ki bi bile silno pomembne, sopa simbolnega pomena, in zato je treba biti pri tem pazljiv. In tavlada je pri tem pazljiva, ne, kot že rečeno, naše plače so šledol, čeprav se je obremenitev povečala za, za, najmanj, 80odstotkov.VODUŠEK: Dobro. Jaz bi povabil zopet gledalce: kogabi podprli na volitvah? Janšev, SDS, ali pa Pahorjev SD? Sicer pa, oinflaciji smo že govorili, ampak prosim režijo, če nam lahkozavrti še prispevek o tem, kaj, pravzaprav, liderji opozicijskihstrank, zahtevajo s tem, da, pač, želijo izredno sejo oinflaciji?BORUT PAHOR (predsednik SD – ja): Da prouči v kratkemčasu učinek znižanja najnižje dohodninske stopnje, iz 16 na 15ali 14, in s tem razbremeni strošek dela.KATARINA KRESAL(predsednica LDS – a): Možna je tudi odprava davka na izplačaneplače, s čimer bi se zmanjšal pritisk na cene, potem povečanjekonkurenčnosti v nemenjalnem sektorju, recimo, v trgovini in pazmanjšanje stroškov v podjetjih, ki so v lasti države, kot je, naprimer, elektro distribucijska podjetja.GREGOR GOLOBIČ(predsednik Zaresa): Da Urad za varstvo konkurence, Urad za varstvopotrošnikov, neusmiljeno bedijo nad dogajanjem in niso tolerantni donikogar, ne glede na barvo. Tržna inšpekcija, ki je pričela zdelom, mora še odločneje ukrepati v primerih kršitev. Prav velikodrugih potez pa ni.ZMAGO JELINČIČ (predsednik SNS – a):Zmanjšanje financiranja Darsa, gradenj iz proračuna in pa, seveda,tudi kupovanja vojaške opreme. Poleg tega pa bi morali odpravitidavek na plače – denar bi ostal v gospodarstvu – in ta denarnamenili za pokrivanje najrevnejših slojev.SAŠO PEČE(Slovenska lipa): Glavni razlogi niso, tako imenovana, uvoženainflacija iz naslova cen surovin ter agro inflacije, ampak so,predvsem, iz tega, ker ni bilo zanimanja za domače makro ekonomskerazmere, v dosedanjih treh letih.MITJA GASPARI (nekdanji guvernerBanke Slovenije): Ker se je izkazalo že od srede lanskega poletjanaprej, da je podcenjevanje problemov, ki so povezani z inflacijo,ponavadi konča, žal, s takimi dogodki, kot so zdaj, do določenemere upravičeni, stavkovni protesti. Torej, pravočasno opozarjajona problem, še bolj pa pravočasno reagiranje na takšen problem, jetisto, kar smo se lahko zdaj naučili iz teh izkušenj zadnjih šestihmesecev.VODUŠEK: Vi ste že, pravzaprav, zavrnili te očitke,da vlada ni odreagirala na, na te, grozečo inflacijo, ampakvendarle, ne, spomnimo se Mitje Gasparija in njegovih črnihscenarijev takrat, ko ni bil izvoljen za, za guvernerja. On je takratnapovedoval, da bo šest odstotna inflacija, ne?JANŠA: Ne.VODUŠEK: Ne?JANŠA: Ne. Šlo je za neko analizo BankeSlovenije, ki ni imela nobene zveze z izvolitvijo ali paneizvolitvijo, gospoda Gasparija, kajti njemu je potekel mandat, ne.Gospoda Gasparija ni nihče odstavljal, kjer so bili glede javnofinančne vzdržnosti, nekateri podatki, ki niso držali. Ampak tokar se zdaj prodaja, češ, da je bilo v tej analizi predvideno vseto, kar se zdaj dogaja v svetu in pri nas, to, to, pač, enostavno,ne drži. Ampak, kar se tiče predlaganih ukrepov – odprava davka naplače. Zakon o tem, da se odpravi davek na plače, je vladapredlagala in Državni zbor ga je sprejel leta 2006, in ta davek seodpravlja. Tisti, ki predlagajo naj ga odpravimo, so ga uvedli, mi gaodpravljamo, zakon je že sprejet. In ta davek je bistveno manjši,in do konca tega mandata bo, praktično, popolnoma odpravljen. Tudimnogi drugi davki so se znižali. Problem je bil deloma v tem, kerse, to, kar se je dobilo na podlagi tega dodatnega manevrskegaprostora, ni povsod pravično porazdelilo tudi za plače delavcev inod tu izhaja, deloma, izhaja, deloma upravičene zahteve, pri tehprotestih. Ko gre za znižanje te najnižje dohodninske stopnje ? tapredlog je vlada proučila že v lanskem letu, o tem smo tudi javnogovorili ? v kolikor bi šli v to, bi bil to neselektiven ukrep, bito, seveda, deloma pomagalo, ampak vsem, tudi tistim z najvišjimiplačami. Zaradi tega se je vlada odločila za selektiven ukrep, topa je za, za posebno dohodninsko olajšavo tistim, ki imajo najnižjedohodke. In ti bodo dobili, oziroma, plačali manj davkov, se pravi,jim bo več ostalo na letni ravni, za še eno, recimo, slabominimalno plačo. Vlada je, glede na to, da to spreminja, ta splošnaolajšava spreminja dohodkovno razmerje pri določeni kategoriji, kije tudi ogrožena, predlagala spremembo Zakona o otroškem dodatku inta se bo povečal za 8,4 odstotke.JANŠA: Tako, da bodo vsilahko dobili neko nadomestilo, ki so v tej kategoriji ogroženih.Zreducirali smo stroške za vojaške izdatke oz. za nakup opreme,kljub zavezam, ki jih je prejšnja vlada dala Natu. Skratka, to karso nekateri predlagali se je enostavno že dogaja. To bo narejeno zrebalansom in v lanskem letu smo z dodatnim varčevanjem pridelalitudi proračunski presežek v višini skoraj 40 milijonov evrov.Torej od teh predlogov, ki so bili tukaj dani, razen tega, da jetreba še dodatno strmeti k temu, da povečamo konkurenčnost, skorajni predloga, ki ne bi bil uresničen.VODUŠEK: Boste kakšneposebne, dodatne predloge še sprejeli za znižanje inflacije ali soto vsi predlogi, ki ste jih omenili in zanima me tudi, ali ste recimona področju konkurence naredili premalo, ker pravzaprav tu je očitnoglavni vir inflacije? V Sloveniji se je hrana podražila enkrat večkot v EU.JANŠA: Ne, to ne drži. Nekateri artikli so se boljpodražili, so pa nekateri tudi cenejši kot na trgih EU . Vpovprečju je hrana v Sloveniji še vedno cenejša kot pa je vpovprečju v EU. Res pa je, da so bili nekateri skoki cen v zadnjih 6mesecih v Sloveniji še enkrat večji kot pa so bile te podražitvezunaj Slovenije v trgih drugih držav EU. In to je tisto, kar mečesum na kartelna dogovarjanja, kar zdaj proučuje regulator. Ravno taregulator, Urad za varstvo konkurence je bil v prejšnjih letih, pomoje, preveč anemičen. Ni opravljal svoje vloge dovolj aktivno. Tose je zdaj popravilo.VODUŠEK: V bistvu so se nekateri nazačetku spomnili teh izjav, ko ste rekli, da je gospod Jankovičkriv za inflacijo, da je povečal komunalne storitve, potem, da jePivovarna Laško, ker izkorišča ta monopolni položaj, po drugistrani pa v medijih napada vlado za inflacijo. To ste dejali?JANŠA:Saj to se še vedno dogaja. Če zdaj berete časopise, ki so v lastiIstega podjetja ali pa istega konglomerata, ki je tudi lastniknajvečje trgovske verige, tam še vedno obtožujejo vlado za to, daproizvaja inflacijo, čeprav je ravno obratno. Vlada je naredila vokviru svojih pristojnosti vse kar lahko naredi za to, da je taproblem manjši. Ni pa vlada edini dejavnik. Tukaj je tudi Centralnabanka oz. banka Slovenije in seveda ECB, ki ima v rokah monetarnopolitiko in tukaj je trg s potrošniškimi organizacijami, zregulatorjem, z konkurenco, ki je ali pa ni dovolj velika. Vlada jetukaj samo en dejavnik in ima v rokah relativno malo instrumentov.Ima pa seveda v rokah nekaj pomembnih vzvodov, ki so posredni in edenod teh je vzgled. Če vlada ne varčuje je zelo nehvaležno zahtevatiod drugih, da varčujejo. Ti ukrepi, ki smo jih sedaj sprejeli sovarčevalni.VODUŠEK: Jaz predlagam, da pogledava prispevek vkaterem tudi gospod Jankovič govori o tem, da če bi on bil še šefMercatorja, da bi bila inflacija nižja oz. da je bil on sposobenzadrževati inflacijo.MATEJ HLEBŠ (novinar): Ekonomist in članSD Maks Tajnikar meni, da je za inflacijo krivo predvsem zadolževanjev tujini in to v večji meri s strani podjetij, ki jih upravljadržava. Opozarja zlasti na gradnjo cest in stanovanj, za katere ponjegovem v Sloveniji ni ustreznih prihrankov. To neravnotežje medinvesticijami in prihranki naj bi vzpodbujalo tudi prekomernodvigovanje cen.MAKS TAJNIKAR (ekonomist, član SD): In jazmislim, da če bi to neravnotežje nehalo nastajati v slovenskemgospodarstvu, v tem trenutku še vedno nastaja, bi inflacijarelativno hitro uplahnila in potem tudi ti pritiski, stroškovnipritiski cen hrane, nafte na naše slovenske cene, bi bili bistveno,bistveno slabši. Nihče jih ne bi mogel kar tako ena, dva, tripreliti na kupce in na naše žepe in na naše realne dogodke.HLEBŠ:Vladna stran opozarja na prehrambeno verigo, predvsem trgovce.Predsednik vlade Janez Janša je prepričan, da je za rast inflacijesoodgovoren tudi Mercator. Mercator ima od decembra lani poopravljeni raziskavi Valicona, naročil jo je Mercator, 37 % tržnidelež. Po doslej merodajnem izračunu GFK pa skoraj 46 %ŽIGADEBELJAK (predsednik uprave Mercatorja): Niti ena cena v Mercatorjuse ni dvignila zaradi Mercatorja temveč zgolj zaradi tega, ker sodobavitelji dvignili svoje cene.ZORAN JANKOVIČ (župan MOL): Čebo jaz bil Mercator, bi bila inflacija nižja. Jaz sem ves časgovoril, da trgovec, ki ima tak tržni delež kot Mercator, absolutnolahko vpliva na inflacijo, ne višjo ali nižjo. Mercator je imelpolitiko, da noben dobavitelj ni mogel cen povišati brez soglasjaMercatorja.HLEBŠ: ECB v svojem decembrskem poročilu ugotavlja,da se je med vsemi evrskimi državami hrana najbolj podražila vSloveniji. Medtem, ko je bila v mesecu oktobru glede na lanskoprimerljivo obdobje v trinajsterici evrskih držav, ob povprečjudražja za 4 %, se je pri nas podražila za kar 11 %. Dokaj visoke, abistveno nižje kot pri nas, so bile podražitve tudi v Belgiji,Nemčiji, Avstriji in Španiji,kjer so znašale med 5 in 7 %. VFranciji in na Finskem pa se je hrana podražila le za dober %. ECBmožno razlago za razlike vidi v tem, da so v državah, kjer imajotrgovci večjo konkurenco podražitve ublažile nižje profitnemarže. Kjer te konkurence ni, pa so trgovci, kot se zdi, podražitvena svetovnem trgu hitreje podali naprej potrošnikom.VODUŠEK:Ja, te dni v javnost prihajajo zanimive zgodbe. Da je finančniminister Mramor recimo večkrat poklical gospoda Jankoviča v svojkabinet in od njega zahteval pojasnilo tudi za recimo zelenjavo, zapodražitev zelenjave. Zdaj ta vlada ne more verjetno poklicati šefaMercatorja in mu reči, da naj zadržujejo te cene in da naj ravnapodobno, kot so se ta podjetja obnašala leta 2003, ko so pač podtaktirko Mramorja očitno dosegla nek dogovor, da ne dvigujejo cen,da bi dosegli te kriterije za evro.JANŠA: 2003 smo imeli še karznatno inflacijo. Ta je začela padati po tem, vendar pa dvomim, dase da tako, da finančni minister kliče posamične trgovce in sepotem dogovarjajo kakšne bodo cene na policah, voditi neko resnomakroekonomsko politiko. Trg mora sam delovati. Vlada je odgovorna intukaj edino, na tej točki je tudi sokriva za to stanje, ker ni biladovolj aktivna pri ustvarjanju dovolj konkurenčnega trga. To jeključno. Seveda bi lahko rekli, da tudi prejšnje vlade tega nisonaredile oz. če bi prejšnje vlade opravljale svoje delo, potem binajbrž leta 2004 imeli tak trg, ki enostavno deluje. Seveda trgovcemprvič ni možno priznati samo očitke. Trgovcem je treba priznati,da so v času, ko se je Slovenija borila za to, da doseže še zadnjimaastrichtski kriterij, to pa je bil inflacijski, da so seobnašali?VODUŠEK: državotvorno.JANŠA: ..državotvorno bilahko rekli in v času, ko so se v mnogih drugih evropskih državah,predvsem pa v vzhodnoevropskih evropskih državah, predvsem pa vbaltiških cene hrane drastično dvigale in zaradi tega te državetudi niso izpolnile tega kriterija, niso prišle hkrati z nami v evroskupino, čeprav so kandidirale, se pri nas to ni dogajalo, vendar paseveda ni fer, da se je potem to skušalo naenkrat julija lani, ko jebilo konec obdobja dvojnega izenačevanja cen, poračunati za nazaj.Vendar se je to delalo. Saj predstavnik druge trgovske verigeIntersparja je to kašen teden nazaj tudi priznal.VODUŠEK: Tose pravi, da so si zaračunali to zadrževanje cen v časuevra?JANŠA: Ja, ja in to je deloma prispevalo k temu, da so biliti dvigi cen pri nekaterih artiklih pri nas višji kot v sosednjihdržavah, sosednjih evropskih državah. Po drugi strani pa se pri naszaradi preslabe konkurence na trgu ni zgodilo to, kar se zgodi natrgu, ki je konkurenčen. To pa je, da se marže ne dvigajoproporcionalno na višje cene. Pri nas pa se marže niso spreminjale,ampak če se je nek izdelek podražil za 10 %, se je maržaobračunala na to višjo ceno, čeprav se stroški trgovcev niso ničpovečali, tako da bi bil ta pribitek dejansko upravičen. Vendar paso te marže pri nas zavite v takšno mistiko, da je to razprava, kinima konca in tukaj bi morda pomagalo, če bi zadevo naredilinekoliko bolj pregledno, vendar, če bi bil trg konkurenčen to ne bibilo potrebno in bi to bilo klasično vprašanje, kjer bi se trgovciborili za obstanek in ne bi dvigali cene preko tega, kar jim omogočapreživetje. Pri nas pa ne vem? Ali vidite kje kakšno, poznatekakšno večjo trgovsko podjetje, ki je v izgubah? Vsi imajo profite.Če bi jim šlo tako na tesno, dobički ne bi bili takoveliki.VODUŠEK:To se pravi, da le ni ta inflacija v Sloveniji,le ni uvožena, ampak je v veliki meri pridelana?JANŠA: Ne, ne,to ne drži. Večji del teh razlogov je v splošnem velikem dvigu cenhrane oz. surovin, prehrambenih surovin in nafte in to je