Predsednik republike z odlikovanjem Ertla žalil tisoče ljudi
četrtek, 4. 3. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Ko sem se pripravljal na ta nastop sem seveda imel v mislih, d bom tukaj gledal oziroma, da bo tukaj z nami sedel predsednik države. Temu seveda ni tako. V uvodnem delu njegovega nastopa moram reči, da je z izjemno ihto in z izjemno energičnem pozivom rekel energično zavrnite to ustavno obtožbo. Seveda me je za hipec vrnilo nekam v zgodovino, tako eno 16. stoletje, ko sem pomislil, da poslušam kakšnega kralja ali cesarja, ki jemlje to funkcijo dedno in ne predsednika države, ki je izvoljen s strani ljudstva za določeno obdobje z možnostjo podvojitve mandata. Vam očitno to zadevo jemlje malo drugače, malo zgodovinsko.V svojem delu bi spregovoril o naslednjem; kot veste sem sam sodeloval v akciji Sever, vodil sem tristo petdeset ali štiristo policiste na območju Policijske uprave Celje in vesel sem, da danes tukaj pravzaprav ni bilo nobenega poslanca, ki bi samo dejanje, samo akcijo Sever postavljal pod vprašaj. Tudi sam sem bil član društva Sever do 30. 11. 2009, ko so me povabili tudi na to proslavo, na proslavo sem seveda tudi šel. Tik pred Cankarjevem domom me je nekako dohitela vest, kaj se je zgodilo, zato sem se na vhodu obrnil in sem šel domov.Moram reči, da sem kar nekaj časa razmišljal tisti večer, ali me ni tisti klicatelj, ki me je obvestil, pravzaprav potegnil za nos, ker nisem mogel verjeti, da se je to res lahko zgodilo. Pa vendar je treba reči nekaj. Dva ali tri dni nisem niti razmišljal o izstopu iz organizacije. Ko pa sem poslušal predsednika države, ki je rekel, “po tehtnem premisleku in na predlog 5.000 članov sem to in to odlikovanje dodelil,” takrat pa je nekako za mene bilo konec in je bilo jasno, da je tu nekaj narobe, ampak ne z organizacijo Sever, pač pa z njenim vodstvom. V nadaljevanju bom navedel nekatere podatke, pri čemer se sklicujem na dogajanje v tem času v združenju Sever, namreč, poslali so mi kar veliko dokumentov na to temo, kako je to potekalo.
Tisto jutro sem sam poklical predsednika Horvata in ga vprašal: “Poslušaj,” poznava se dolga leta, “kako se je to lahko zgodilo?” Rekel je takole: “Nekje v avgustu mesecu ali juliju so nas poklicali predstavniki kabineta predsednika države,” toliko v odgovor tistim, ki ste se prej smejali ob tej navedbi, to potrjuje tudi predsednik Horvat. Torej, kabinet predsednika države je poklical Združenje Sever in povedali so jim, da je predsednik pripravljen podeliti tri državna odlikovanja. Moje nadaljnje vprašanje je bilo: “Kako se je to lahko potem zgodilo, kako ste lahko prišli do te trojice?” Namreč, zame bi bilo izjemno v redu, če bi predsednik države se odločil za odlikovanje združenja Sever. Gre za veliko število, 5.000, 6.000 policistov, mislim, da jih je v združenju nekoliko manj, in prav bi bilo, da organizacija kot taka tako odlikovanje tudi dobi. Vendar temu ni bilo tako. Predsednik Horvat mi je rekel: “Veš, v vodstvu smo se tako zmenili.” No, treba je reči še naslednje. Potem sem jaz seveda izstopil, če so se v vodstvu tako zmenili, torej so se zmenili mimo svojega članstva, zlasti pa mimo tistega, ki bi moral o tem odločati, to pa je upravni odbor organizacije.
Naj na tej točki še enkrat poudarim, tudi zaradi vseh mojih nekdanjih kolegov, ki me verjetno zdajle spremljajo, ali pa me bodo, da globoko cenim njihovo delo. Cenim tudi svoje delo. Sam sem bil sestavni del te organizacije v Celju in še vedno in ponovno poudarjam, opravljeno je bilo pomembno in častno delo. Vendar je treba poudariti še nekaj, da to vodstvo – namreč, poglejte, zmenili so se, kot pravi predsednik, da bodo dobili trije državno odlikovanje. Kdo so ti trije? Eden od njih je tudi sodeloval, vodstvo združenja predstavlja, vsaj po internetnih podatkih, pet ljudi, trije pa so se tako torej zmenili. Eden je predlagal samega sebe in v nadaljevanju je predlagal še dva svoja šefa, to je gospoda Jesenka in gospoda Ertla. Glejte, jaz se tistih dogodkov natanko spominjam. Bil sem sestavni del te operacije, če jo lahko tako imenujemo. Kdo je odlikovan? Odlikovani so kabinetni vodje. Nihče od teh treh ljudi ni bil terenski vodja.Kar se tiče gospoda Ertla, je prenesel ukaz politike in podpisal dokumente. To je pa tudi vse, kar je naredil. Kar se tiče kabinetnega vodenja, sta bila to dva odlikovanca. Operativni vodja in vsi ostali policisti, veste, ki smo v tistem času kak pol kranjske pa kak čaj na hitro popili, sicer pa delali, je treba reči nekaj. Da torej ti ljudje pa niso dobili nič. Jaz na proslavi v Cankarjevem domu nisem videl gospoda Kolenca. Mislim, da je gospod Kolenc eden tistih, ki je izstopil celo potem. Bil pa je operativni vodja, ki je hodil po terenu. Ki je hodil po terenu in terensko vodil akcijo. Ne vem, jaz ga nisem videl ne v Cankarjevem domu pa tudi ne vem, da bi kakšno odlikovanje dobil. Torej dobili so kabinetni vodje in ne operativni vodje. To je žalitev za vse policiste. Vsaj po mojem mnenju, ki so operativno delali na terenu, da njihovi vodje, ki so sedeli v pisarnah na Štefanovi 2 to dobijo, oni pa ne.
Seveda po tistem pozivu iz kabineta predsednika države je prišlo do tega, da so se sestali trije ljudje med temi, kot sem rekel in se dogovorili, kdo bo kaj dobil. 22. člen statuta združenja v predzadnji alineji pravi, da torej upravni odbor državnim organom pošilja predloga za podelitev državnih odlikovanj in tako dalje. Tega ni storil upravni odbor. Tega ni storila niti komisija za odlikovanja. Ne boste verjeli. Tu na tej sliki imam 4, 8, 12, 10, 12 ljudi, ki se sestavljajo upravni odbor. Med njimi ni nobenega, ki bi o tem odločal. Samo eden je med njimi, ki je bil naknadno obveščen in je mandat, kot je bilo rečeno, med njimi je eden, ki je soodločal o dveh odlikovanjih.
Predsednik države je prej rekel: “Ja, legitimno so mi poslali ta predlog” in v dokumentaciji ga je tudi predstavil. To sicer drži. Ampak po mojih podatkih in to je tudi točno, tako izhaja iz korespondence, ki so mi jo poslali, so to naknadno pokrili z neko sejo v mesecu januarju zato, da bi pokrili, kot so rekli, predsednika države, da to dejanje ne bi bilo več sporno. Kljub temu, da so na tistem sestanku kar štirje predsedniki ali pet predsednikov območnih odborov temu eksplicitno nasprotovali. Za so bili Koprčani, Ljubljančani pa mislim, da še ena območna enota.
Kaj je zapisal predsednik Horvat kasneje? V nekem svojem pojasnilu je to tudi priznal, zato bom to prebral. V zaključni fazi priprav na spominsko slovesnost je bil v soglasju z uradom predsednika republike posredovan predlog za dodelitev treh državnih odlikovanj, srebrni red za zasluge. Predloge je na podlagi seznama predlaganih za znak policije za sodelovanje izoblikovala delovna skupina za dodelitev priznanj in odlikovanj. Uradu predsednika republike je bil posredovan predlog s podpisom predsednika združenja, in to je danes predsednik kazal, jaz njemu ne zamerim. On je kazal ta dokument, ki je ocenil skladnost z odločitvijo upravnega odbora o aktivnostih ob 20. letnici akcije Sever, da ima organizacijski odbor vse pooblastila za obeležitev tega dogodka. Se pravi, oni so na podlagi pooblastila, da pripravijo proslavo zraven primaknili še tri državna odlikovanja mimo upravnega odbora in mimo komisije za odlikovanja. Torej, predsednik to priznava. Dejanje je torej bilo v nasprotju s statutom, čeprav je predsednik države v zmoti. Jaz mu ne zamerim, da je v zmoti, je v zmoti, ker so mu pač tak dokument posredovali. Upravni odbor o tem ni razpravljal. Zadeva je tam relativno jasna. Znotraj združenja, tako so mi sporočili, želijo to vodstvo v mesecu marcu ali aprilu tudi zamenjati. Jaz sem globoko prepričan, da vsi tisti izstopi, ki so sledili tudi mojemu izstopu, pa govorim o gospodu Pogorevcu, mislim, da tudi o gospodu Kolencu, ne vem ali je gospod Beznik še ali ni, in mnogi drugi, ki so izstopili, so znak protesta proti vodstvu združenja Sever. Mi ne smemo, še enkrat poudarjam, nikoli enačiti združenja Sever in vseh teh tisoč policistov z njihovim vodstvom. Njihovo vodstvo je zlorabilo položaj, njihovo vodstvo je zlorabilo situacijo in lahko bi rekli na tanek led pripeljalo predsednika države, čeprav ga ne opravičujem. On bi moral preceniti kaj se je zgodilo, namreč tudi sam je imel dovolj možnosti, da je lahko ocenil zgodovinske dogodke, saj ne nazadnje je bil v tistem času odrasel človek. Mislim, da je predsednik države imel možnost, da kaj ukrene, ko se je to jasno pokazalo v slovenski javnosti. Lahko bi se vsaj navidezno izkopal iz te situacije, tako da bi se dogovoril, tako z gospodom Ertlom, kot z združenjem Sever, nek pošten dogovor z vodstvom, seveda, in bi zadevo umaknili. Ne, vendar on absolutno vztraja na tej situaciji in to je slabo. On vztraja na tem in tudi to je pripeljalo do današnje seje. Lahko bi rekel, oprostite, v zmoto so me spravili. Jaz rečem oprostite vsakemu študentu, če menim, da sem nekaj narobe ocenil, ali karkoli.
Tudi predsednik države ni nezmotljiv vendar občutek imam, da mu beseda oprostite ne gre iz ust in to je tisti problem. Tako da me čedalje bolj prepričuje, da to počne zaradi svoje vzvišenosti namreč njegov nastop, intonacija današnjega nastopa, v katerem je rekel “O, ma ni tako” pomeni znak vzvišenosti in to ni dobro, kot da ne bi vedel, da ima nek mandat in ljudstvo bo tisto, ki mu bo na volitvah sodilo.
Mene prepričuje tudi to, zdaj glede na to, da toliko vztrajate na tem me prepričuje tudi to veste, da pravzaprav zavestno to počne. Da zavestno to počne in da zavestno prikriva vse tisto ,kar na današnji seji povedali.
Jaz mislim še nekaj, poglejte on ni razdelil zdaj levi pa desni, mi pa vi, daleč od tega. Poglejte znotraj levega bloka imate serijo intelektualcev, ki so jasno povedali to ni pravo dejanje. Torej ni zarezal samo med vas in nas ampak zarezal je med vas, to je tisto. Čeprav ga boste zagotovo pokrili.
Samo še to, poglejte, enkratno dejanje. Vi poudarjate enkratno dejanje je to bilo in nagrajen za enkratno dejanje. Ja, jaz nikdar nisem dal študentu, ki je na devet vprašanj odgovoril nič, ni ust odprl, desetega je pa briljantno zrecitiral, ta še nikoli ni dobil desetice ampak je padel na izpitu. In v temu kontekstu je tudi predsednik države padel na izpitu.
Za zaključek, poglejte da smo sedeli, tisti ki ste ponavljali da smo tukaj sedeli, mene ne boste z nobenim ukazom prepričali, da moram vstati, če pride predsednik države. Predsednik države, mi smo vstali, tudi sam, vsi, ob vseh njegovih nastopih v temu parlamentu, on je s svojim dejanjem žalil tisoče ljudi. Tisoče ljudi, so jih kolegi omenjali. In če je on pripravljen žaliti tisoče ljudi jaz mislim, da vsaj kar se mene tiče, govorim osebno, nisem dolžan ostati. Hvala lepa.
