Predsednik Janez Janša: "Zgodba o slovenski enotnosti je zgodba o enotnosti naroda in ne o enotnosti politike."
petek, 20. 9. 2013V četrtek, 19. septembra, je v Preboldu potekala slavnostna prireditev Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja. Zbornik sta predstavila predsednik SDS Janez Janša in poslanec v EP Lojze Peterle. V nabito polni dvorani je uvodoma potetakala slovesnost ob ustanovitvi območnega odbora Združenja VSO Spodnje Savinjske doline in podelitev priznanj. Predsednik združenja Slavko Kmetič je v slavnostnem nagovoru povedal, da slovenska osamosvojitev temelji na štirih temeljih: “Na zmagi Demosa, ustanovitvi Manevrske strukture narodne zaščite, odločitvi v Poljčah in seveda plebiscitu.”
Po slovesnosti, na kateri so podelili priznanja za ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve, je sledila predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja, v kateri sta sodelovala predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle. Razpravo je vodil Roman Končar. “Knjiga je zbornik dokumentov. V njem je veliko odgovorov na vprašanja, ki so doslej tlela pod površino,” je uvodoma povedal predsednik Janez Janša. Razpravo je začel v usodnih časih po Demosovi zmagi na volitvah aprila 1990. “Jugoslovanski vojaški in komunistični vrh sta vlado in vse nas razglašala za secesioniste in rušitelje. Očitali so nam, da ustanavljamo paravojaške enote, čeprav jih nismo,” je povedal. Dejal je, da so jugoslovanske oblasti pripravljale različne akcije proti njim. “Na novomeškem klancu je čakala zaseda za Igorja Bavčarja in zame, ko sva nameravala na neko oddajo na hrvaško TV. To je bilo kmalu po pekrskih dogodkih maja 1991. Poveljnik bataljona vojaške policije, ki je dobil nalogo, da tam postavi zasedo, je namreč imel ukaz, da naju zajame in takoj privede v Beograd na sojenje. Kako to zgleda, smo spremljali tri leta prej. Nad mojo hišo v Grosupljem je enkrat celo lebdel vojaški helikopter JA za desantiranje. Bilo je veliko groženj,” je povedal.Slovensko obrambno moč smo po njegovem gradili na postavljenih pravnih podlagah. “Manevrsko strukturo narodne zaščite smo naslonili na tedaj obstoječo zakonodajo, ki je bila sicer namenjena formiranju para-partijskih enot. Na tej osnovi smo potem razoroženo Teritorialno obrambo formirali nazaj v vojaško strukturo, ki je imela pravno podlago in jo oborožili z orožjem, ki je ostalo v 14 od 65 občinah, in z orožjem policije ter z orožjem, ki se ga je dalo uvoziti, šlo pa je za lahko pehotno orožje. Tudi to orožje je bilo uvoženo s strani policije, ki je bila pooblaščena za njegov uvoz,” je povedal.Dotaknil se je razorožitve Teritorialne obrambe. “Razorožitev je bila veleizdaja. Da pa bi to ravnanje postavili v zgodovinski kontekst, moramo narediti korak nazaj. Dotakniti se moramo namreč vprašanja enotnosti naroda. Plebiscitni rezultat kaže, da smo bili Slovenci enotni. Ljudska enotnost je bila velika, v politiki pa ni bilo tako,” je pojasnil. “V politiki je potekala ločnica med Temeljno listino in Majniško deklaracijo in ta ločnica obstaja še danes. V Majniško deklaracijo so civilnodružbena gibanja in kasnejše Demosove stranke zapisale, da Slovenci želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda. V Temeljni listini, ki so jo podpirali komunisti, pa piše, da se zavzemajo za jugoslovansko konfederacijo in za življenje v Jugoslaviji,” je bil jasen. “Milan Kučan je takrat rekel, da o odcepitvi Slovenije celo težko razmišlja in da to nikoli ni bila njegova intimna odločitev. Janez Stanovnik pa je dejal, da bi bila osamosvojitev Slovenije samomor. Jasno je torej bilo, da predsedstvo in Kučan ne bosta izpolnjevala Demosovega programa. In iz tega so prišla dejanja. Prvo dejanje je bilo omogočanje razorožitve TO, saj na razorožitev niso reagirali,” je dejal.”Ko se je razorožitev začela, smo se dobili pri predsedniku skupščine Bučarju, prisoten je bil tudi Milan Kučan. Edini je bil, ki je pravil, da o razorožitvi ne ve čisto nič,” je povedal in opozoril, da so v zborniku številni dokumenti, ki ga demantirajo. “Ne samo, da so bili obveščeni, oni so termin razorožitve celo usklajevali,” je dejal in dodal: “Takrat se je vodila dvojna igra. Ko je Demos sprejel odločitev za plebiscit in ko je bilo jasno, da velika večina ljudi samostojnost podpira, temu niso odkrito nasprotovali. Potem je sledilo šestmesečno obdobje, ko je slovenska oblast dobila ukaz ljudstva, da izvede osamosvojitev in politika Temeljne listine se je nadaljevala. Ključne zakone, zakon o obrambi in zakon o vojaški dolžnosti na primer, smo sprejeli z enim ali dvema glasova Demosove večine. Če kateri izmed teh zakonov ne bi bil sprejet, bi postavil pod vprašaj celotno osamosvojitev,” je spomnil. “Ko je bila plebiscitna odločitev sprejeta, so delali na tem, da bi bila razglasitev samostojne slovenske države operetna osamosvojitev. Podobno so govorili tudi za govornico. Eden najbolj agresivnih v nastopih proti osamosvojitvi je bil sedanji obrambni minister Roman Jakič. Polkovnik Jugoslovanske armade Aksentijević ga je večkrat pohvalil, češ da tako dobro kot je on povedal, še sam ne bi znal,” je povedal. “Dejstvo, da je tak človek danes na čelu obrambnega sistema, je res velika žalitev za Slovensko vojsko. Veliko so povedali s tem, ko so njega postavili na to mesto,” je opozoril. “Komunisti so imeli sledeči načrt: Demos razglasi samostojno Slovenijo, potem pa iz tega ne bo nič, ker Slovenije ne bo nihče priznal. Ne bo mogla prevzeti efektivne oblasti, vlada bo padla, komunisti pa bi prevzeli oblast,” je povedal. Spomnil je na knjigo Piera Fassina, v kateri je zapisal, da sta ga Kučan in Ribičič rotila, naj socialistična internacionala mednarodnega priznanja ne podari desnici. “Če to ni podobno izdaji, potem ne vem, kaj je,” je bil jasen. “Zgodba o slovenski enotnosti je torej zgodba o enotnosti naroda, ni pa zgodba o enotnosti politike. Tista politika, ki je bila proti osamosvojitvi, je kasneje naredila vse, da bi tako ali drugače obdržala oblast. To ji je uspevalo vse do danes. Tudi zaradi strahu, da bi enkrat njena vloga v času osamosvajanju ne prišla na dan,” je povedal in dodal: “In ta Bela knjiga je izšla prepozno.”Pogovor je tekel tudi o medijskemu nasprotovanju osamosvojitvi. Na vprašanje o Veno Karboneju in njegovih člankih proti osamosvojitvi je dejal: “Ne vem, zakaj se izogibamo imenu. To je Neven Borak. On je bil svetovalec predsednika Kučana, zaposlen v njegovem uradu,” je spomnil. “Tako on kot tisti poslanci, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so kasneje vsi naredili sijajne kariere v državi, ki so jo skušali preprečiti. Franco Juri je tako postal veleposlanik države v Španiji. Neven Borak je postal direktor urada za varstvo konkurence, ki je omogočil veliko divjih privatizacij, danes pa je svetovalec v Banki Slovenije, verjetno akter zadnje nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. Njegova žena pa je svetovalka tam, kjer je on bil včasih. Je svetovalka predsednika republike. Vsa ta imena, ki jih najdete v knjigi in ki so agresivno nasprotovala osamosvojitvi, so bila zato nagrajena. Nihče jih ni poklical na odgovornost. Vsi so dobili nagrade,” je povedal.Ob zaključku je povedal, da danes še vedno poteka spopad med Temeljno listino in Majniško deklaracijo. “Poteka v razmerah neuspele tranzicije. Na simbolni ravni poteka spopad med simboli, ki so na Trgu Republike zaplapolali 26. junija 1991 in med simboli, ki smo jih spustili,” je povedal. “Samo simboli, ki so nastali takrat, ko smo bili kot narod združeni, lahko Slovence združijo. Takrat, ko na državno proslavo ne bomo vabili s totalitarnimi simboli, ampak z državnimi simboli, takrat bo jasno, da so sanje, ki so prevevale Slovenijo, dejansko tudi zaživele,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke.
Po slovesnosti, na kateri so podelili priznanja za ohranjanje vrednot slovenske osamosvojitve, je sledila predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja, v kateri sta sodelovala predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle. Razpravo je vodil Roman Končar. “Knjiga je zbornik dokumentov. V njem je veliko odgovorov na vprašanja, ki so doslej tlela pod površino,” je uvodoma povedal predsednik Janez Janša. Razpravo je začel v usodnih časih po Demosovi zmagi na volitvah aprila 1990. “Jugoslovanski vojaški in komunistični vrh sta vlado in vse nas razglašala za secesioniste in rušitelje. Očitali so nam, da ustanavljamo paravojaške enote, čeprav jih nismo,” je povedal. Dejal je, da so jugoslovanske oblasti pripravljale različne akcije proti njim. “Na novomeškem klancu je čakala zaseda za Igorja Bavčarja in zame, ko sva nameravala na neko oddajo na hrvaško TV. To je bilo kmalu po pekrskih dogodkih maja 1991. Poveljnik bataljona vojaške policije, ki je dobil nalogo, da tam postavi zasedo, je namreč imel ukaz, da naju zajame in takoj privede v Beograd na sojenje. Kako to zgleda, smo spremljali tri leta prej. Nad mojo hišo v Grosupljem je enkrat celo lebdel vojaški helikopter JA za desantiranje. Bilo je veliko groženj,” je povedal.Slovensko obrambno moč smo po njegovem gradili na postavljenih pravnih podlagah. “Manevrsko strukturo narodne zaščite smo naslonili na tedaj obstoječo zakonodajo, ki je bila sicer namenjena formiranju para-partijskih enot. Na tej osnovi smo potem razoroženo Teritorialno obrambo formirali nazaj v vojaško strukturo, ki je imela pravno podlago in jo oborožili z orožjem, ki je ostalo v 14 od 65 občinah, in z orožjem policije ter z orožjem, ki se ga je dalo uvoziti, šlo pa je za lahko pehotno orožje. Tudi to orožje je bilo uvoženo s strani policije, ki je bila pooblaščena za njegov uvoz,” je povedal.Dotaknil se je razorožitve Teritorialne obrambe. “Razorožitev je bila veleizdaja. Da pa bi to ravnanje postavili v zgodovinski kontekst, moramo narediti korak nazaj. Dotakniti se moramo namreč vprašanja enotnosti naroda. Plebiscitni rezultat kaže, da smo bili Slovenci enotni. Ljudska enotnost je bila velika, v politiki pa ni bilo tako,” je pojasnil. “V politiki je potekala ločnica med Temeljno listino in Majniško deklaracijo in ta ločnica obstaja še danes. V Majniško deklaracijo so civilnodružbena gibanja in kasnejše Demosove stranke zapisale, da Slovenci želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda. V Temeljni listini, ki so jo podpirali komunisti, pa piše, da se zavzemajo za jugoslovansko konfederacijo in za življenje v Jugoslaviji,” je bil jasen. “Milan Kučan je takrat rekel, da o odcepitvi Slovenije celo težko razmišlja in da to nikoli ni bila njegova intimna odločitev. Janez Stanovnik pa je dejal, da bi bila osamosvojitev Slovenije samomor. Jasno je torej bilo, da predsedstvo in Kučan ne bosta izpolnjevala Demosovega programa. In iz tega so prišla dejanja. Prvo dejanje je bilo omogočanje razorožitve TO, saj na razorožitev niso reagirali,” je dejal.”Ko se je razorožitev začela, smo se dobili pri predsedniku skupščine Bučarju, prisoten je bil tudi Milan Kučan. Edini je bil, ki je pravil, da o razorožitvi ne ve čisto nič,” je povedal in opozoril, da so v zborniku številni dokumenti, ki ga demantirajo. “Ne samo, da so bili obveščeni, oni so termin razorožitve celo usklajevali,” je dejal in dodal: “Takrat se je vodila dvojna igra. Ko je Demos sprejel odločitev za plebiscit in ko je bilo jasno, da velika večina ljudi samostojnost podpira, temu niso odkrito nasprotovali. Potem je sledilo šestmesečno obdobje, ko je slovenska oblast dobila ukaz ljudstva, da izvede osamosvojitev in politika Temeljne listine se je nadaljevala. Ključne zakone, zakon o obrambi in zakon o vojaški dolžnosti na primer, smo sprejeli z enim ali dvema glasova Demosove večine. Če kateri izmed teh zakonov ne bi bil sprejet, bi postavil pod vprašaj celotno osamosvojitev,” je spomnil. “Ko je bila plebiscitna odločitev sprejeta, so delali na tem, da bi bila razglasitev samostojne slovenske države operetna osamosvojitev. Podobno so govorili tudi za govornico. Eden najbolj agresivnih v nastopih proti osamosvojitvi je bil sedanji obrambni minister Roman Jakič. Polkovnik Jugoslovanske armade Aksentijević ga je večkrat pohvalil, češ da tako dobro kot je on povedal, še sam ne bi znal,” je povedal. “Dejstvo, da je tak človek danes na čelu obrambnega sistema, je res velika žalitev za Slovensko vojsko. Veliko so povedali s tem, ko so njega postavili na to mesto,” je opozoril. “Komunisti so imeli sledeči načrt: Demos razglasi samostojno Slovenijo, potem pa iz tega ne bo nič, ker Slovenije ne bo nihče priznal. Ne bo mogla prevzeti efektivne oblasti, vlada bo padla, komunisti pa bi prevzeli oblast,” je povedal. Spomnil je na knjigo Piera Fassina, v kateri je zapisal, da sta ga Kučan in Ribičič rotila, naj socialistična internacionala mednarodnega priznanja ne podari desnici. “Če to ni podobno izdaji, potem ne vem, kaj je,” je bil jasen. “Zgodba o slovenski enotnosti je torej zgodba o enotnosti naroda, ni pa zgodba o enotnosti politike. Tista politika, ki je bila proti osamosvojitvi, je kasneje naredila vse, da bi tako ali drugače obdržala oblast. To ji je uspevalo vse do danes. Tudi zaradi strahu, da bi enkrat njena vloga v času osamosvajanju ne prišla na dan,” je povedal in dodal: “In ta Bela knjiga je izšla prepozno.”Pogovor je tekel tudi o medijskemu nasprotovanju osamosvojitvi. Na vprašanje o Veno Karboneju in njegovih člankih proti osamosvojitvi je dejal: “Ne vem, zakaj se izogibamo imenu. To je Neven Borak. On je bil svetovalec predsednika Kučana, zaposlen v njegovem uradu,” je spomnil. “Tako on kot tisti poslanci, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, so kasneje vsi naredili sijajne kariere v državi, ki so jo skušali preprečiti. Franco Juri je tako postal veleposlanik države v Španiji. Neven Borak je postal direktor urada za varstvo konkurence, ki je omogočil veliko divjih privatizacij, danes pa je svetovalec v Banki Slovenije, verjetno akter zadnje nadzorovane likvidacije Factor banke in Probanke. Njegova žena pa je svetovalka tam, kjer je on bil včasih. Je svetovalka predsednika republike. Vsa ta imena, ki jih najdete v knjigi in ki so agresivno nasprotovala osamosvojitvi, so bila zato nagrajena. Nihče jih ni poklical na odgovornost. Vsi so dobili nagrade,” je povedal.Ob zaključku je povedal, da danes še vedno poteka spopad med Temeljno listino in Majniško deklaracijo. “Poteka v razmerah neuspele tranzicije. Na simbolni ravni poteka spopad med simboli, ki so na Trgu Republike zaplapolali 26. junija 1991 in med simboli, ki smo jih spustili,” je povedal. “Samo simboli, ki so nastali takrat, ko smo bili kot narod združeni, lahko Slovence združijo. Takrat, ko na državno proslavo ne bomo vabili s totalitarnimi simboli, ampak z državnimi simboli, takrat bo jasno, da so sanje, ki so prevevale Slovenijo, dejansko tudi zaživele,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke.