Predsednik Janez Janša za Demokracijo: "Strah pred resnico je nad Murglami tako gost, da ga skoraj zaznavajo meteorološke naprave, ki merijo onesnaženost zraka v Ljubljani"

Objavljamo celoten pogovor s predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki je izšel v četrtek, 3. aprila 2014, v tedniku Demokracija. “Botri iz Murgel, ki so postavili tako Pahorjevo kot sedanjo vlado, bodo tudi to sami razdrli tisti dan, ko bodo presodili, da na predčasnih volitvah še vedno dobijo več kot ob koncu katastrofalnega mandata,” je med drugim v pogovoru povedal predsednik. Janez Janša se je rodil leta 1958.  Širši slovenski in jugoslovanski javnosti je postal znan v času afere JBTZ in s tem povezane slovenske pomladi. Kot podpredsednik SDZ je bil v Demosovi vladi minister za obrambo. Pod njegovim vodstvom je slovenska teritorialna obramba oziroma novo nastajajoča slovenska  vojska skupaj s slovensko policijo uspešno ubranila komaj nastalo slovensko državo pred agresijo JLA poleti leta 1991. Ministrstvo za obrambo je uspešno vodil do marca 1994, ko se je zgodila afera Depala vas. Maja 1993 ga je tretji kongres SDSS izvolil za predsednika stranke. Leta 2000 je ponovno postal minister za obrambo v Bajukovi vladi. Leta 2004 je s SDS zmagal na parlamentarnih volitvah in decembra istega leta postal prvič predsednik vlade. Za Slovenijo so se začela »zlata leta«. Republika Slovenija je kot prva nova država članica Evropske unije izpolnila zahtevne pogoje in januarja 2007 prevzela evro, leto kasneje pa stopila v območje prostega pretoka ljudi z odpravo administrativnih meja. V prvi polovici leta 2008 je Slovenija uspešno vodila EU, Janša pa je predsedoval Evropskemu svetu. Slovenija je bila takrat na vrhuncu svojega razvoja in mednarodnega ugleda. Na državnozborskih volitvah leta 2008 je SDS povečala odstotek podpore in število volilnih glasov, vendar pa zaradi podtaknjene afere Patria za las izgubila relativno večino. Na predčasnih volitvah jeseni 2011 je Janševa SDS zasedla drugo mesto, a kljub temu sestavila koalicijsko vlado. V dobrem letu vodenja je njegova druga vlada skozi zakonodajni postopek spravila pet ključnih reformnih ukrepov za izhod iz krize. Začeli so se kazati prvi znaki okrevanja Slovenije. A zaradi rovarjenja postkomunističnih sil in virantovanja je vlada, ki jo je vodil, marca 2013 predčasno zaključila reformno naravnan mandat. Po javnem mnenju Janševa SDS spet uživa največjo podporo med političnimi strankami. Gospod Janša. Mineva dvajset let od znamenite afere Depala vas in posledično vaše razrešitve z mesta obrambnega ministra Republike Slovenije v državnem zboru 29. marca 1994. Ob predstavitvi vaše dopolnjene knjige Okopi – Pot slovenske države 1991-1994 ste dejali, da je šlo za klasično komunistično zaroto!? Ta trditev je v knjigi dokazana s številnimi dokumenti. Doslej se ni oglasil še nihče, ki bi prepričljivo zanikal en sam objavljen dokaz. No, po drugi strani takratni predsednik države in zadnji šef partije Milan Kučan še vedno trdi, da je šlo za poseg vojske v civilno sfero…, da ste se šli obveščevalno vojno proti ministrstvu za notranje zadeve zato, ker so notranji organi preiskovali nelegalno trgovino z orožjem…Dokumenti, ki so jih spisali njegovi ljudje, pričajo drugače. Milan Kučan tudi tokrat debelo laže. Tako kot je lagal o tem, da ni bil obveščen o terorističnih akcijah Udbe doma in v tujini, da ni bil vpleten v naše aretacije leta 1988 ali da ni vedel za ukaz o razoroževanju Teritorialne obrambe maja 1990. Praktično vsak dokument, ki pride iz udbovskih arhivov, Kučana postavlja na laž. V tem grmu tiči pomemben motiv za brutalno uničevanje arhivov leta 1990 in ponavljajoče se poskuse zapiranja njihovih ostankov. Strah pred resnico je nad Murglami tako gost, da ga skoraj zaznavajo meteorološke naprave, ki merijo onesnaženost zraka v Ljubljani.Kako pa komentirate precej neprepričljive odzive vodje obveščevalnega oddelka ministrstva za obrambo leta 1993 Antona Peinkiherja in takratnega šefa kriminalistične službe Mitje Klavore?Klavora je zanikal, da bi poznal Radojčića, čeprav tega ni nihče trdil. Zanj je bil namreč zadolžen Peinkiher. Ne more pa zanikati osnutka načrta za uvedbo izrednega stanja v Sloveniji, ki ga je lastnoročno napisal in poslal ministru Bizjaku v verifikacijo. Prav tako ne sestankovanj s Kučanom, ki jih v dokumentih sam opisuje. Vse, kar je o Peinkiherju povedal Radojčić, pa zveni zelo verodostojno, ker je šlo za pričanje pred hrvaškimi pravosodnimi organi, kjer Radojčić ni imel nobenega motiva, da bi se sprenevedal o dogajanjih v Sloveniji. Poleg tega so tudi dogodki sami potrdili njegove navedbe.Nedvomno je Depala vas dolgoročno spremenila tok političnega in družbenega dogajanja v Sloveniji na kar ste opozorili v Okopih!? Drži, z njo se je porušilo minimalno politično ravnotežje, ki je po osamosvojitvi še obstajalo. Po izgonu SDS iz koalicije pa sta LDS in SD po mili volji obračunavali s SKD, ki je v koaliciji ostala. Spomnimo se samo Oglejske afere, pa odstopa Bizjaka, zavrnitev Peterleta ob kandidaturi za predsednika DZ itd. V senci teh dogodkov pa je stekel brutalen proces prihvatizacije in zaseg davkoplačevalskih milijard, ki so se do leta 1997 stekale v izropane državne banke, od tam pa v žepe Kučanovi tovarišiji, okrepljeni z japijevskim podmladkom iz LDS.Nedavno je izšla pri naši založbi knjiga »Najprej diskreditacija…, nato likvidacija Primer JJ«. V njej je seznam vseh ugotovljenih sodnih, tožilskih, inšpekcijskih in administrativnih ukrepov proti vam, ki je neverjetno dolg…Posledica dosledne uporabe Bavconove teze, da je kazensko pravo orodje za uničevanje političnega nasprotnika oziroma razrednega sovražnika. Kako komentirate to, da tranzicijska levica tako brezsramno zlorablja državne organe za obračun s svojimi političnimi nasprotniki pri čemer izstopa prav obračunavanje z vami, v zadnjem času smo priča tudi pregonu intelektualcev iz vrst Zbora za republiko, ki so se kritično izrazili o vodstvu KPK in še bi lahko naštevali? Ne obračunava samo z mano, vedno so oziroma smo glavna tarča tisti, ki smo nevarni za njihove monopole. V času osamosvajanja in seveda že mnogo prej je bil glavna tarča dr. Jože Pučnik, nanj so se osredotočili ponovno po letu 1994, ko je vodil komisijo za preiskavo povojnega genocida. Danes so poleg mene tarča vsi, ki si upajo konkretno z dejstvi in imeni spregovoriti o spornem delovanju oblasti. V tem postaja Slovenija podobna Vietnamu.Verjetno bi bilo te politične pristranskosti veliko manj, če bi izvedli lustracijo? Verjetno bi pravna država veliko bolje delovala?Brez lustracije in posledično uspešne tranzicije iz totalitarnega režima v demokracijo ni mogoče vzpostaviti vladavine prava. Predstavljajte si, kakšna bi bila Nemčija leta 1970 brez denacifikacije in lustracije gestapovskega omrežja, če bi vsa ključna mesta v sodstvu, na univerzah, v administraciji itd. zasedali bivši funkcionarji hitlerjevega režima? Nemčija je lustracijo izvedla tako po letu 1945 kot po letu 1989, po padcu Berlinskega zidu, zato je danes zgledno delujoča demokracija. Rusija tega ni naredila in svet se danes zaradi tega sooča z najnevarnejšo krizo po koncu hladne vojne.?Slovenija nima atomske bombe, a notranje posledice zgrešene tranzicije brez lustracije so podobne tistim v Putinovi Rusiji. Promocijo doživljajo ljudje, ki so del udbovskega omrežja in so nasprotovali slovenski osamosvojitvi. Tisto, kar je bilo ali je napačno, propaganda skuša prikazovati kot prav, zato vlada moralna zmeda. Ekonomska kriza je zgolj posledica tega stanja. Sto petinšestdeseti (156) represivni ukrep proti vam je sodba, ki jo je izrekala sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani Barbara Klanjšek 5. junija 2013. Pri njej je bilo že v razpravni dvorani povsem očitno, da je politično pristranska, da vas želi na vsak način obsoditi…Povsem zgrešeno je že, da je sodišče sprejelo v obravnavo takšen obtožni predlog. V zgodovino bo prišel kot primer drastične zlorabe tožilstva v politične, totalitarne namene. Pred dnevi je potekala javna seja višjega sodišča v zadevi Patria. Kako ste jo osebno videli, doživljali na obtožni klopi? Kot nadaljevanje farse. Najprej je predsednik senata dejal, da so se podrobno seznanili s sodbo in spisom. Ko pa je kasneje zagovornik povedal, da v celotni obrazložitvi sodbe ne samo da ni navedenega nobenega dokaza, ampak da celo ni niti enega samega stavka, v katerem bi vsaj ponovili golo formalno navedbo kaznivega dejanja iz izreka, so vsi trije trznili in začeli slediti zagovoru. Poročevalka pa je v povzemanju sodbe in procesa popolnoma izpustila vsaj omembo dejstva, da so priče v celoti zavrnile vse vsaj približno konkretnejše navedbe iz obtožnice, kot npr. tisto o sestajanju v hiši mariborskega župana, kosilu z Zagožnom itd.Na koncu seje ste se želeli odzvati še na navedbe tožilstva, a vam to ni bilo omogočeno. Katere navedbe Andreja Ferlinca ste želeli zavrniti?Ferlinc je v odgovoru na našo pritožbo zapisal, da sem kaznivo dejanje storil tako, da sem se poistovetil z ravnanji Zagožna!!? To poistovetenje naj bi se seveda zgodilo neznanega dne, na neznanem kraju in na neznan način. Stavek, ki se ga ne bi sramoval niti tožilec na Dachauskih procesih niti Stalinov tožilec Višinski.?
Sedaj čakamo na razsodbo višjega sodišča… V prejšnji številki naše revije je dr. Lovro Šturm dejal, da je »za izrek oprostilne sodbe več ključnih argumentov pravne narave«. Verjetno se strinjate z njim? Pravzaprav vsi argumenti govorijo temu v prid in to se bo slej ko prej izkazalo. Žalostno pa je, da ob takšni sodbi večina sodnikov v Sloveniji molči, tako kot so molčali leta 1988 po sodbi vojaškega sodišča. In čakali, da nas pošljejo v zapor. Razumem, da je nekdo tiho, dokler se v neki najodmevnejši sodni zadevi v njegovi državi črno na belem ne prepriča, kakšni so dokazi in kaj piše v obrazložitvi sodbe. A da cela srenja, vsa čast nekaj izjemam s tožilstva in sodstva, molči tudi potem, ko v sodbi lahko preberejo, da naj bi nekdo storil nedokazan miselni delikt, je velikanska sramota za oba poklica. Sramota, ki jo še dolgo časa ne bo mogoče sprati. Sramota, ki jo podčrtava tudi nedavna raziskava Evrobarometra, po kateri v celotni EU najmanj ugleda sodstvo uživa ravno v Sloveniji. Na Finskem in na Danskem sodnikom zaupa 85% ljudi, v Sloveniji pa 24%.Kaj, če kljub temu višje sodišče potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča?Bolje to kot da postopek vrne v ponovno odločanje Klanjškovi ali kaki podobni karikaturi sodnika. Kajti v primeru potrditve sodbe se odprejo nove pravne poti, ki so do pravnomočnosti zaprte. Takšna sodba bo romala na Vrhovno sodišče, kjer ne bo več šale. Kajti če bi takšna sodba vzdržala presojo zakonitosti ali celo ustavnosti, bi to pomenilo, da lahko v tej državi kogarkoli brez dokazov obsodiš za karkoli. ?Tudi teža dokaznih dejanj in postopkov bi padla na raven poljubnih sklepanj. V najkrajšem času bi leteli bumerangi po  celem pravnem polju.

Obstajajo pa znani in nekaznovani zločini, kjer ne gre samo za sklepanja. Pa tu ne mislim samo na povojne poboje.

Drži. Slej ko prej bo kako sodišče sodilo Kučana, Potrča, Bavcona, Ribičiča, Gorenca, Šinigoja, Zemljariča, Šetinca in vse druge nekdanje člane predsedstva in sekretariata CK ZKS. Dokumenti namreč pričajo, da je bila Udba v celoti podrejena vodstvu partije. Ljudje, ki so sedeli v omenjenih organih, so bili obveščani o delovanju te zločinske organizacije, odobravali so sredstva zanjo ter ji dajali smernice in navodila. Kučan pa je po takrat veljavnem zakonu kot predsednik Komiteja za SLO in DS z Udbo neposredno upravljal. Znani so dnevi, ko so bili obveščeni in ko so sprejemali smernice, znan je način sklepanja in odločanja, znana je formalna podlaga njihovih pristojnosti, znane pa so tudi posledice takšnega delovanja Udbe, ki se kažejo v ugrabitvah, ubojih, izdelavi ubijalskih sredstev vključno s strupi, mednarodnih terorističnih akcijah in zločinih proti človeštvu, saj je Udba pobijala tudi otroke. Smešno je zatrjevanje Kučana, da o vsem tem ob vseh pooblastilih in dokazih ni nič vedel in primerjalno še bolj smešno pisanje Klanjškove v sodbi o zadevi Patria, kako je Janša postopek nakupa osemkolesnikov, ki je bil formalno in dejansko v skladu s predpisi v celoti izpeljan v okviru MO, podrobno spremljal in nadzoroval in vplival na vse na ministrstvu za obrambo do zadnje snažilke. V zadnjem času je veliko prahu dvignilo imenovanje novega vodstva t. i. protikorupcijske komisije. Ob tem se veliko govori o tem, da mora biti komisija neodvisna in nepristranska pri čemer se namerno pozablja, da je dosedanja komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča in Roka Praprotnika delovala kot nekakšna politična inkvizicija. To je bilo povsem očitno ob lanskoletni objavi premoženja predsednikov političnih strank… Ne samo takrat. Klemenčiča in Praprotnika je Turk imenoval v KPK zato, ker je dal javno napotilo v intervjuju za Mladino, da je treba ustaviti SDS in Janšo. Na tožilstvu so ta ukaz razdelali v smislu, da je treba Janšo udušiti s postopki, kot je pisal žvižgač. Na KPK pa so Stare, Klemenčič in Praprotnik spravili o meni skupaj dosje, ki vsebuje več kot 300 listin, med katerimi jih veliko še vedno nezakonito skrivajo. Kaj mislite, koliko dokumentov vsebuje dosje KPK o korupciji v bančnem sistemu, kje je izpuhtelo za cel letni proračun denarja? Številni opozarjajo na spornost zakona o integriteti na podlagi katerega dela KPK.  SDS ga je že lani poslala v presojo ustavnemu sodišču. Dr. Šturm pravi, da KPK na tej pravni podlagi ne sme nadaljevati z delom. Napisana je bila tudi študija treh znanih pravnikov, ki na to opozarja… Kljub temu pa ustavno sodišče nerazumno dolgo odlaša s presojo ustavnosti zakona in povečuje škodo.
Kako sicer vidite imenovanje Borisa Štefanca na mesto predsednika te komisije? Sedaj letijo številne kritike tudi na predsednika republike Boruta Pahorja, da je na to mesto imenoval neprimernega in nekompetentnega človeka, ki je bil tik pred tem še član PS in podobno. Nič jih recimo ne moti, da je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še sekretar murskosoboškega odbora ZKS… To dejstvo kaže na vso sprevrženost oblikovalcev javnega mnenja. Zanje je članstvo v katerikoli demokratični stranki bolj sporno kot vodenje občinske podružnice totalitarne stranke, ki je vladala brez volitev. Predsedniki občinskih komitejev ZKS so bili kot vodje Komitejev za SLO in DS edine osebe v občinah, ki so razpolagali z dokumenti načrta za izredne razmere, imenovanega Krim. V teh načrtih so bili med drugim tudi spiski oseb za odstranitev. Nekdanji partijski sekretarji so res idealni kadri za boj proti korupciji, ni kaj.Zakaj sploh imamo tako kvazi sodišče kot je KPK? Zakaj potrebujemo recimo urad informacijskega pooblaščenca, ki se prav tako zlorablja za politično in medijsko obračunavanje? Ali nimamo v samostojni Sloveniji preveč raznih uradov, komisij in agencij, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo? Veste zakaj. Za odstranjevanje in onemogočanje političnih nasprotnikov.No, po drugi strani pa je služba v KPK očitno dobra referenca za dobro službo v bančnem sektorju, če sem malo ciničen. Medtem, ko NLB odpušča zaposlene, medtem, ko številni iščejo službe tedne, mesece in leta pa je dosedanji namestnik šefa KPK Rok Praprotnik takoj dobil dobro službo v največji državni banki. Postal je celo direktor Centra za skladnost poslovanja v NLB. Verjetno v zahvalo za vašo diskreditacijo. Ali ni to tipičen primer sistemske korupcije? Da. Bolj sporočilne in prozorne poteze v Murglah ne bi mogli povleči. Ko sva že ravno pri bankah. Očitno je, da je še veliko slabih terjatev ostalo v državnih bankah. Kmalu bo verjetno treba dokapitalizirati še Banko Celje in Gorenjsko banko z državnim oziroma davkoplačevalskim denarjem?Bojim se, da bo vlada kmalu ponovno dokapitalizirala tudi NLB, NKBM itd. Jasno je namreč, da bančni sistem ni saniran in da so na DUTB prenesli samo del slabih terjatev.Kako pa vidite delovanje tako imenovane slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB)? V zadnjem času leti precej kritik nanjo… Mnoge upravičeno. Tujci so v DUTB bolj za fasado, saj ne poznajo razmer, gledajo le številke. Zanje priimki Berlec, Petan, Rigelnik itd. zvenijo enako, nič jim ne povedo. So lahek plen tajkunskega omrežja, poleg tega pa očitno niso ravno sovražniki dobrih zaslužkov. Andrej Šircelj je bil tako moteč element v DUTB ravno zato, ker je poznal okolje in ljudi in ker je imel kredibilnost tudi napram zunanjim institucijam. Od njegove razrešitve, ki jo je izrecno javno podprla tudi Ljudmila Novak, gre z DUTB samo navzdol.Pod vašo vlado je bil sprejet zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki še danes ni povsem zaživel. Zakon o SDH vlada še kar naprej nekaj popravlja, pretekli teden se je s tem zakonom spet ukvarjal državni zbor. Bo SDH zdaj začel delovati?Bo, a po meri koalicije. Brez nadzora bodo prelagali deleže in lastnino prelivali v lastne žepe. Ko smo leta 2012 sprejemali zakon, smo v nadzornem organu predvideli tudi mesto za opozicijo, Bratuškova pa je zahtevala celo 3 člane. Sedaj so izglasovali rešitev, po kateri vse nadzornike imenuje vlada in vladajoča koalicija sama. Ustavno sodišče je v petek razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. Presodilo je, da je v neskladju z ustavo tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, kolikor se nanaša na množično vrednotenje zaradi obdavčenja nepremičnin. Ste pričakovali takšno odločitev? Da in to že vsaj nekoliko prej, saj bi se tako lahko prihranilo na sto tisoče ur dela in časa ljudem in uslužbencem, ki so v splošnem kaosu skušali zadostiti nerazumnim določbam sedaj razveljavljenega zakona. Osnovno krivdo za to stanje seveda nosi vladna koalicija, ustavno sodišče je samo preprečilo še večjo škodo. Kaj v političnem smislu to pomeni za koalicijsko vlado PS, SD, DL in DeSUS, ki jo vodi Alenka Bratušek?Povečanje razsula, čeprav vlada že sedaj deluje kot ekipa znane cvetličarne iz popularnega stripa o Alanu Fordu. Počasi bo nad njo obupala tudi oseba s številko ena.Bratuškova odgovornost sicer prevrača tudi na vašo vlado… Nič novega, a se tokrat slabo prodaja. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov vlade v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov oziroma še manjša. Kako nadomestiti ta izpad? Nadomestili ga bodo z zadolževanjem in novimi davki, česa drugega niso sposobni. Morali pa bi seveda izdatke prilagoditi kriznim razmeram oziroma prihodkom.Premierka Bratuškova že grozi in pravi, da bodo nove rešitve bolj boleče in manj pravične… Najbolj boleče je to, da imamo dokazano popolnoma nesposobno in škodljivo vlado, ki pa zase misli, da je idealna. Problemi se zgolj kopičijo in gora se bo kmalu podrla. Ste zelo kritični do politike zadolževanja sedanje vlade. V petek ste twitnili, da razveljavitev zakona za vlado  ni problem. »Potem ko so do vratu že zadolžili nas in otroke, bodo sedaj še vnuke. Hitrost = 1 mio€ na uro.« Bili bi lahko zelo veseli, če bi šlo zgolj za kritiko. Žal gre za dejstva, ki bodo drastično vplivala na način življenja v prihodnje in to slabšalno.Kaj pa govorjenje Bratuškove, da nas je rešila pred prihodom trojke? Če bi prišla tuja trojka, bi bilo zdravilo na začetku res grenko in boleče, vendar bi potem lahko hitro okrevali. Sedaj nas menda rešuje domača samooklicana trojka Bratušek, Jazbec, Čufer, rezultati pa so na dlani. Vprašajte 130.000 brezposelnih, ali je kaj boleče? Pa mlade, ki množično bežijo iz države, ker zanje ni delovnih mest? Domača trojka zgolj pridobiva na času, da se dodatne milijarde iz bank ponovno pretočijo v podhranjena tajkunska omrežja Foruma 21. Vedo, da bo prava trojka zagotovo prišla, a verjamejo, da bodo s sveže napolnjenimi žepi njen prihod in ukrepe lažje prenesli.Strokovni svet SDS je nedavno predstavil alternativni vladni program, ki temelji na akcijskem programu Evropske ljudske stranke. Je to del priprav na evropske volitve, ali morda pričakujete predčasne volitve? Kdaj bo znana lista SDS za evropske volitve? To je del priprav na državne volitve, na katere smo tako programsko pripravljeni. Kot zdaj kaže, bomo ponovno imeli predčasne volitve in to iz enakih razlogov kot leta 2011. Botri iz  Murgel, ki so postavili tako Pahorjevo kot sedanjo vlado, bodo tudi to sami razdrli tisti dan, ko boso presodili, da na predčasnih volitvah še vedno dobijo več kot ob koncu katastrofalnega mandata.Kot kaže bo referendum o sporni arhivski noveli  na pobudo vladajoče koalicije 4. maja. V SDS ste se sicer ves čas zavzemali za 25. maj, ko bodo tudi volitve v Evropski parlament. Verjetno bi bil to najbolj racionalna izbira za izvedbo referenduma, saj bi bili stroški zanj zaradi sočasnih evropskih volitev nižji? Stroški so en vidik, ki pa za vlado ni pomemben. Za toliko denarja, kot stane referendum, nas tako ali tako zadolžijo v pičlih treh urah. Za nas stroški so pomemben element, pomemben pa je tudi ustavni vidik načrtovane manipulacije. Po našem mnenju namreč državni zbor po novi ureditvi referenduma v ustavi ne sme namenoma oteževati doseganje ustavnega kvoruma za njegovo veljavnost.A bi kaj komentirali nerazumni februarski verbalni napad predsednice NSi Ljudmile Novak na vas osebno v Mladini? Kako vidite odnose med SDS, SLS in NSi? Bo še možno sodelovanje v prihodnje? Na drugi strani smo priča stalnim sporom med strankami na t. i. levici, da o nastajanju novih »levih« strank sploh ne govorimo…Podobne, čeprav manj grobe napade na SDS smo s strani SKD doživljali v času, ko so v tej stranki na mestih glavnih tajnikov kraljevali Edvard Stanič, Hilda Tovšak in Vida Čadonič Špelič in ko je politiko stranke v znatni meri oblikoval ozek krog njene administracije ob močnih vplivih od zunaj. Nekaj podobnega se dogaja sedaj, kar pa je seveda mogoče zgolj ob šibkem vodstvu, ki posamičnih dogodkov ne zmore vključiti v širšo sliko, zato je lahek plen sugestij prišepetovalcev, češ, stranka mora iz sence SDS, slabše bo šlo Janši, več volilcev bo ostalo za nas. Še najbolje, da ga zaprejo, potem smo na konju.?To seveda ni res. Ne samo da takšna taktika ni ravno fer, je tudi samouničevalna, kajti konflikti znotraj programsko sorodnih strank volilce odganjajo v abstinenco in koristi ima zgolj nasprotni politični pol. NSi ali SLS bi morala tekmovati v tem, kako bo boljša od SDS in ne v tem, kako bo za vsako ceno različna. V tem z nami že tekmuje SD s sateliti in N.Si se s takšnim pristopom nikoli ne bo mogla meriti z njimi.?Nenazadnje bi se lahko kaj naučili iz lekcij preteklosti. Ko je SKD pred volitvami 1996 vztrajno zavračala sodelovanje s SDS in predvolilno koalicijo, je izgubila tretjino volilnih glasov. Ko pa je Andrej Bajuk leta 2000 z ustanovitvijo N.Si reševal krščansko demokratsko opcijo iz pepela, je že na prvih volitvah v okviru Koalicije Slovenija s SDS dosegel prepričljiv rezultat in ga nato leta 2004 v istem okviru še izboljšal. Vedno, ko sta SDS in N.Si iskreno sodelovali, je to pritegnilo nove volilce in oboji smo dobili več glasov. Medtem pa je SLS, ki je dolgo časa zavračala sodelovanje, vztrajno tonila. V mandatu 2004-2008 je bila N.Si druga najmočnejša vladna stranka z dobrimi rezultati. A so leto pred koncem mandata začeli Bajuka rušiti in to ponovno s tezo, da je preveč v senci SDS. Spomnite se izjave njihovega tajnika, ki je v volilnem letu dejal: “Janša nas reže kot salamo”, režimski mediji pa so to ponavljali do onemoglosti. Takoj nato pa so vplivni ljudje iz stranke Bajuku začeli pisati javna pisma, v katerih so ga obtoževali slepe podrejenosti SDS, del bivših članov N.Si in SKD pa je tik pred volitvami nato ustanovil še novo stranko s krščansko demokratskim imenom. Zadnje mesece pred volitvami 2008 je bil dr. Bajuk popolnoma razočaran in brez moči, da na volitvah nastopi suvereno, saj so bili sestanki njihovega vodstva en sam prepir, prinešen od zunaj. Rezultat je znan.?
Kako pa vidite stranko N.Si kot celoto?Kljub nerazumnemu in s formalno programsko usmeritvijo stranke popolnoma napačnemu stališču njenega vodstva o podpori zapiranju arhivov udbe je mnogo vidnih in lokalno jasno prepoznavnih članov in funkcionarjev N.Si podpisalo referendumsko zahtevo. Ponekod celotna vodstva lokalnih odborov N.Si s predsedniki vred. To kaže, da  v stranki vendarle še obstaja zdrava pamet in da se mnogi ne strinjajo s politiko vodstva, ki sledi načelu, za vsako ceno biti drugačen kot SDS. Tudi takrat, ko to pomeni zaščito zločina ali glasovanje za privilegije  nekdanjih totalitaristov.

Virant in Erjavec trdita, da nikoli več ne bosta šla v koalicijo z vami. Kako boste sestavili naslednjo vlado, če zmagate?

Oba omenjena si delata nepotrebne skrbi. Nobenega takega vabila ne bo. Bolje sto let v opoziciji kot eno leto v vladi z ljudmi, ki ne držijo besede. Nikoli več ne bomo žitnic polnili skupaj z glodalci, ki sproti uničujejo pridelek. Sicer pa je stanje v Sloveniji že prešlo fazo, ko bi koalicije, kot smo jih poznali doslej, lahko karkoli resnega naredile. Nujna je sprememba volilnega sistema in do nje bo prišlo razmeroma kmalu po koncu tega mandata.

Ravnokar ste se vrnili iz Ukrajine, kjer ste kot politik SDS in Evropske ljudske stranke nagovorili volilno konvencijo Domovine, stranke Yulije Timošenko. Kakšni so vaši vtisi?Ta konvencija je bila eden najzanimivejših političnih dogodkov, ki sem mu bil priča. Spremljal sem že volitve in kampanje marsikje, od Amerike do Nigerije, vendar takšnih čustev kot na tem zborovanju še nisem srečal. Delegate kongresa, ki je zasedal na trgu poleg Meidana, je prišlo pozdravit na tisoče ljudi, ki so pred tedni dosegli padec Janukovićevega režima. Konvencija se je pričela z Ukrajinsko himno, ki jo je pela nepregledna množica simpatizerjev na polnem trgu in molitvijo Oče naš za več kot sto padlih sorojakov med vstajo. Timošenkova je imela pogumen nastop, v katerem je ponudila roko tudi vsem rusko govorečim prebivalcem Ukrajine, po njem pa so jo podprli vsi glavni voditelji protestov in številni sedaj svobodni politični zaporniki, ki so bili z njo v kazenskem taborišču.

Kakšen izid volitev napovedujete?

Stranka Domovina vodi v javnem mnenju, medtem ko bo predsedniška bitka bolj trda. Tymošenkova, zagotovo najiskušenejša in najbolj realistična političarka v proevropskem taboru, vendar izčrpana po 900 dneh zapora in zahtevni operaciji hrbtenice, ima proti sebi praktično dva bloka. Prvi okrog Stranke regij je sicer s padcem Janukovića oslabljen, čeprav še vedno vpliven na vzhodu. Na njihovo podporo nikakor ne more računati niti v primeru drugega kroga. Drugi blok sestavljajo vplivni oligarhi, ki jim protikorupcijski program Domovine ne diši preveč. Njihovega kandidata, ki je zamenjal že veliko strank, pa je v soboto presenetljivo podprl tudi predsednik stranke Udar Vitaly Kličko, ki so mu v zameno obljubili mesto župana Kijeva. Ker so medijsko in finančno močni, politično pa bolj proevropski kot proruski, so resen tekmec na predsedniških volitvah.
Sicer pa je v Ukrajini ozračje podobno našemu v juniju 1991. Predsedniški kandidati tekmujejo med seboj predvsem v zavzemanju za hitro krepitev obrambne moči države.

Adam Michnik je v teh dneh zapisal, da smo dočakali konec zgodovine oziroma konec sanj o svetu, v katerem bodo vladale demokratične vrednote. Se strinjate? Vsekakor smo priča tektonskim spremembam v razmišljanju o mednarodni politiki. Postopoma bodo sledile tudi stvarne spremembe. S truščem so zgrmele v prah iluzije o tem, da lahko nek totalitaren režim brez očiščenja, brez lustracije, samo s formalno večstrankarskimi volitvami in privatno lastnino postane normalen. Številni svetovni politiki so se možnih posledic tako ustrašili, da so reagirali nedoraslo. Ponavlja se zgodovina iz tridesetih let prejšnjega stoletja, deloma pa tudi vzorci, s katerimi je ob njegovem koncu Milošević manipuliral z zahodnimi pogajalci in obenem izvajal etnično čiščenje po bivši Jugoslaviji. Vse ruske sosede so danes na nogah, preštevajo svoje vojake, tanke in letala ter pospešeno močno zvišujejo obrambne proračune. Zanimivo, kako malo o tem poročajo slovenski mediji.

Na kongresu v Dublinu ste rekli, da je bila strateška napaka narejena leta 2008 v Bukarešti, kjer sta bili Gruzija in Ukrajina zavrnjeni s prošnjo po akcijskem programu za članstvo v NATO?

Seveda. Vrh je bil aprila 2008, avgusta istega leta pa je Kremelj z vojsko interveniral v Gruziji. Z enakim izgovorom kot letos na Krimu. Bilo je nekaj sankcij, ki pa so jih kmalu vsi pozabili. To je bil test. Putina so mnogi povsem napačno ocenili, mnogi pa so ga nerazumno podcenjevali. Prav tako zahod vse do danes ni razumel notranje dinamike ruske družbe in vpliva množične enostranske propagande, ker si ljudje, ki kaj podobnega nikoli niso doživeli na svoji koži, tega enostavno ne znajo predstavljati. Pozabilo se je, da je o narodih, ki jih mora odstraniti holokavst, prvi pisal Marx in da koncentracijska taborišča niso nacistični, temveč komunistični izzum, izpeljan v režiji enačice KGB. Etiketiranje novih ukrajinskih oblasti s fašisti in podobna retorika, ki jo uporablja Moskva, je natančen povzetek govorice iz obdobja trdega stalinizma.

Kakšen bo razplet?

Žal ima Michnik prav. Konec je, vsaj za daljši čas, iluzij o zavezništvu demokracij na celem evropskem kontinentu. Zelo skrbi tudi neposredna podpora Putinu ob agresiji na Ukrajino s strani skrajne evropske levice in tudi dela skrajne desnice, prav tako molk s kongresa Evropskih socialistov, ki se je odvijal ravno v času največjih groženj Ukrajini. Tudi pogovori o Ukrajini med Moskvo in Washingtonom brez navzočnosti predstavnikov Ukrajine neprijetno spominjajo na Jalto in čas, ko je bila vzhodna Evropa prepuščena Stalinu. Na koncu bo politika poskusa obnavljanja Sovjetske zveze, kot smo ji priča, v vsakem primeru doživela neuspeh, a bojim se, da bodo majhni in nemočni zaradi naivnosti in nesposobnosti nekaterih politikov na zahodu do takrat ponovno plačali visoko ceno. Samo veseli smo lahko, da smo pravočasno postali del NATO.

Še za konec. Kdaj se bo začela krivulja v Sloveniji spet obračati v pravo smer? Kdaj se bomo resnično začeli izvijati ven iz te krize? Kdaj bomo začeli kot narod spet napredovati?Zadnji del vprašanja je bistven, saj so makroekonomski kazalci gospodarske krize zgolj posledica moralne krize. Iz nje pa bomo izšli in kot narod začeli napredovati, ko po Sloveniji ne bo več spomenikov, simbolov in proslav v čast zločinu, ko bomo dostojno in brez sovraštva sposobni pokopati vse naše mrtve, ko na vrhu sodstva in tožilstva ne bo ljudi, ki so kršili človekove pravice in ko kriterij promocije in napredovanja v družbi ne bo članstvo v zadnjem CK ZKS in nasprotovanje slovenski osamosvojitvi. Ko se bo dobro nagrajevalo, slabo pa zavračalo in ko mnenjski voditelji ne bodo celi Sloveniji v obraz zatrjevali, da obstaja več resnic. Z uničevanjem slovenske identitete, česar se je postkomunistična oblast pri nas lotila z veliko vnemo, se je uničevala tudi prvinska samozavest, nacionalni ponos in občutek časti. Ponovno ga bo treba najti in prepoznati.Metod Berlec