Predsednik Janez Janša: "Z nenehnim višanjem davkov uničujete blaginjo prebivalstva"

Predsednik Slovenske demokratske stranke je bil v sredo, 30. oktobra,  gost oddaje “Na tretjem” na TV Slovenija 3. V pogovoru je med drugim dejal: “Privilegiji niso del pokojninskega sistema. Privilegiji so nekaj, kar je umetno vgrajeno v pokojninski sistem. Privilegiji so nekaj, kar zažira pravično zaslužene pokojnine slovenskim upokojencem.” Uvodoma je povedal, da bo Slovenija prihodnje leto potrebovala okrog 5 milijard evrov svežega kapitala, ki si ga mora sposoditi. “Glede na to, da v proračunu zberemo približno osem milijard, je pet milijard ogromna številka,” je dejal in dodal: “Možno jih je dobiti na dva načina. Prvi je ta, da prodamo obveznice na mednarodnih finančnih trgih in za svež denar, ki si ga bomo sposodili, plačamo šest- ali sedemodstotne obresti, kar pri milijardi pomeni 70 ali 80 milijonov evrov dodatnih stroškov samo za obresti, ali pa zaprosimo za cenejši denar, ki je na voljo v ESM mehanizmu. To ni trojka, to je mehanizem za reševanje bančnih sistemov v posamičnih državah članicah evra.””Slovenija bo konec naslednjega leta prišla iz osmih milijard, za kolikor smo bili zadolženi leta 2008, na skoraj 30 milijard evrov javnega dolga. Dolga, za katerega tako rekoč garantiramo vsi davkoplačevalci in to je blizu našega letnega bruto domačega proizvoda,” je opozoril. Po njegovem danes zato ne gre za vprašanje, ali si denar sposoditi ali ne. “Ključno vprašanje je, ali si izposodimo denar za manjše obresti in ob tem izpolnimo nekatere pogoje, ali pa se delamo kot da se bo stvar rešila sama po sebi, si sposodimo drag denar na mednarodnih finančnih trgih, če ga bomo seveda dobil, in preložimo to breme na prihodnje generacije.”Poudaril je, da je bila delovna skupina pri Evropski komisiji, ki je pripravljala program reševanja slovenskih javnih financ s pomočjo sredstev mednarodnih finančnih institucij, prvič ustanovljena leta 2011. “Mislim, da je skupina delovala do 7. januarja letos, ko smo sprejeli pokojninsko reformo, reformo trga dela, zakon o slabi banki in zakon o slovenskem državnem holdingu. To je bil signal, da bo Slovenija šla v resno transformacijo in privatizacijo državne lastnine. Ko je ustavno sodišče umaknilo še referendumske blokade, ki so jih postavljali gospa Bratuškova, gospod Štrukelj in gospod Semolič, je v Evropi prevladala ocena, da je Slovenija na dobri poti, da se bo sama rešila in delovna skupina je bila razpuščena začasno,” je dejal. “Ko je bil sprejet rebalans proračuna za letošnje leto, ki je ponovno drastično povečal primanjkljaj, pa je po mojih informacijah skupina bila ponovno zbrana,” je razložil. “Slovenija zato postaja vroči kostanj Evropske unije. Poleg Cipra, ki je šel v program letos, je samo še za Slovenijo napovedana negativna gospodarska rast v naslednjem letu.”Glede stresnih testov slovenskih bank je dejal, da želijo tisti, ki bodo odločali o tem, kaj storiti z nami, videti realno sliko. “Gre za velike dvome predvsem Frankfurta oziroma Evropske centralne banke, ali so podatki, ki jih je Banka Slovenija posredovala njim, dejansko pravi. Tukaj je veliko nezaupanja.”

O likvidaciji Factor banke in Probanke je dejal: “Mi smo se lotili reševanja bančnega sistema na način, ki je obetal pravičen poseg. Brez tega, da bi na davkoplačevalce preložili račune za špekulacije gospoda Rigelnika, gospod Južne, Alenke Žnidaršič Kranjc ali še kakšnih drugih, ki so na tem sicer omejenem slovenskem finančnem trgu množično špekulirali in tudi veliko zaslužili. Tega v našem programu ni bilo. Če pogledate zakon o družbi za upravljanje terjatev bank, gre za zakon, ki je bil usklajen z vsemi mednarodnimi finančnimi institucijami in ki je zagotavljal transparentnost ter odgovornosti za že drugič izveden rop slovenskega davkoplačevalca.” Spomnil je, da smo banke sanirali že v začetku 90. let. “V tem zakonu smo tudi za štirikrat podaljšali zastaralne roke za kazniva dejanja,” je bil jasen.”To je šlager levih vlad v Sloveniji,” je odgovoril na vprašanje o razvojno naravnanem proračunu. “Ko govorijo o tem, kako je proračun razvojno naravnan, z njim v resnici slovenske davkoplačevalce zadolžijo za nekaj novih milijard,” je dejal. Po njegovem v Sloveniji žal nismo priče nikakršnemu razvoju. “V tem proračunu večina slovenskih občin, razen najbogatejših kot je Ljubljana, izgublja 10 do 15 odstotkov sredstev, kar pomeni nadaljnje siromašenje podeželja. Slovensko podeželje, malo in srednje podjetništvo ter kmetijstvo so velikanska tarča nepremičninskega davka. Skratka, tukaj gre za to, da imamo vlado, ki bi pravzaprav namesto na Gregorčičevi, morala sedeti v ljubljanski mestni hiši. To je ljubljanska, ne pa slovenska vlada,” je bil jasen.Dotaknil se je tudi nepremičninskega davka. “Problem tega davka je v nepravičnem in škodljivem pristopu v delu, ko direktno povečuje stroške gospodarjenja. To pomeni, da bo manj investicij, manj delovnih mest in na koncu tudi manj prilivov v državno blagajno.” Opozoril je, da prepir med DeSUS-om in ostalim delom koalicije ni novost, ampak vihar v kozarcu vode. “Razlika med predlogom vlade in predlogom DeSUS-a je nekaj deset milijonov, kar je bistveno manj kot razlika slabega enega procenta v višini obresti, glede na to, kje si bomo denar sposodili naslednje leto,” je dejal. “Tisti, ki dela prepir in mediji, ki to podpihujejo, imajo večino Slovencev za bedake, ker gre tukaj za manjši del sredstev, kot pa jih recimo vsako leto iz proračuna plačamo za privilegije in izjemne pokojnine ter razne dodatke družinskim članom borcev,” je povedal. Ob tem je še dejal: “Jasno je, da samo z zviševanjem davkov, še posebej tistih, ki prizadenejo neposredno gospodarstvo ali pa recimo kupno moč prebivalstva, streljate sebe v koleno. Z nenehnim višanjem davkov uničujete tako blaginjo prebivalstva, kot tudi sposobnost gospodarstva, da ustvarja več. Davki morajo biti zelo pretehtano uvedeni in filigransko natančno izmerjeni. Takrat, ko je gospodarstvo v krizi, ga ne smeš privijati še z dodatnimi stroški,” je povedal.Na vprašanje, koga izmed 30 do 40 tisoč javnih uslužbencev bi bilo potrebno odpustiti, je odgovoril, da je najprej potrebno vedeti, kako je statistika prišla do tega izračuna. “Primerjala je sedanje število zaposlenih v širšem javnem sektorju s številom zaposlenih pred 17 leti, ko je Slovenija že vzpostavila lastno državnost in imela vse svoje institucije. Danes carinikov praktično ne potrebujemo več oziroma zelo malo v primerjavi z obdobjem, ko še nismo bili v Evropski uniji in ko smo potrebovali še devizno inšpekcijo in tako naprej. Takrat je v javnem sektorju delalo 40 tisoč ljudi manj,” je dejal. Opozoril je tudi na stanje na RTV Slovenija. “Grčija ima deset milijonov prebivalcev, mi jih imamo dva milijona. Na grški televiziji je bilo pred racionalizacijo zaposlenih manj ljudi kot na slovenski televiziji. Zdaj je na grški televiziji zaposlenih 800 ljudi za deset milijonov ljudi. Pravijo, da je program boljši kot je bil prej. Samo poglejte, koliko je zaposlenih v vašem javnem zavodu. Tukaj ne govorimo o 40 odstotkih, govorimo o 80 odstotkih viška. In niste edini tak zavod,” je bil jasen.Po njegovem je nepravično govoriti o tem, kako se bo poseglo v pokojnine tistih, ki so delali celo življenje, privilegije pa puščamo nedotaknjene. “Vprašajte upokojenca na ulici, ki dobiva 350 evrov pokojnine, pa je delal praktično celo življenjsko dobo, ali je pravično, da nekdo, ki ni delal niti pol njegove dobe, dobi poleg redne pokojnine, ki je nadpovprečna, se pravi nad 620 evri, še 300, 400 ali pa 500 evrov dodatka, ki ga ni nikoli zaslužil. In takih ljudi je v Sloveniji 25 do 30 tisoč,” je dejal. “To ni poseg v pokojninski sistem, to ni del pokojninskega sistema. Privilegiji niso del pokojninskega sistema. Privilegiji so nekaj, kar je umetno vgrajeno v pokojninski sistem. Privilegiji so nekaj, kar zažira pravično zaslužene pokojnine slovenskim upokojencem,” je povedal. Glede obdavčitve premoženja nepojasnjenega izvora je dejal, da ne ve, kako je vlada prišla do 70 odstotkov. “Če se pri nekomu ugotovi, da je nezakonito pridobil premoženje, se mu ga mora odvzeti. Nekaj primerov v Sloveniji je, ko se je to zgodilo,” je povedal. “Ampak glede stricev iz Foruma 21, ki so nas zadolžil za dodatno milijardo preko obeh žepnih tajkunskih bank in še vedno sedijo na vsem svojem premoženju, ki so ga ukradli, pa ni nobenega postopka. Niti Banka Slovenije tega ni začela, niti tožilstvo in niti policija,” je dejal.Pogovor je nanesel tudi na očitke KPK. “Ne obstaja niti en evro nepojasnjenega izvora mojega premoženja,” je dejal Janez Janša. “Komisijo za preprečevanje korupcije je imenoval bivši predsednik države Danilo Türk. Ni bila izvoljena v parlamentu, ni bila izbrana preko uradniškega sveta, imenoval jo je predsednik države in to takrat, ko je dejal, da je treba politiki Slovenske demokratske stranke in Janezu Janši narediti konec. In ta komisija je bila imenovana kot inštrument, da uresniči besede prvorazrednega predsednika,” je povedal. “Nazadnje sem dobil nek dopis od komisije, kjer pravijo, da jim moram še enkrat posredovat obrazec, ki ga že imajo. Vsak funkcionar je dolžan poročati, tudi po koncu mandata, o svojem premoženjskem stanju v roku 30 dni. Jaz sem komisijo pisno obvestil s podpisom, da se moje premoženjsko stanje v tem času ni spremenilo in je natančno takšno kot je bilo posredovano na zadnjem obrazcu. Komisija je potem terjala od mene, da iste podatke še enkrat pišem v isti formular in jim še enkrat pošljem. In ko sem jim dejal, da od leta 2006 v Sloveniji velja načelo, ki ga je v državno upravo takrat uvedla naša vlada, da noben državni organ ne sme od državljana terjati podatkov, s katerimi že razpolaga, je pač stvar utihnila. Skratka, šlo je za neko šikaniranje, ki pa ga komisija ne uporablja samo proti meni, ampak ga uporablja tudi proti številnim županom, ki so bili izvoljeni na primer na naši listi, medtem ko druge pusti pri miru. Mislim, da je komisija včeraj rekla, da gospod Stepišnik ni naredil nič narobe, ko je svojemu podjetju nakazal 350 tisoč evrov,” je pojasnil in dodal: “Gre za dvojna merila, ki segajo do neba in to bo slej ali prej razkrinkano.”Na vprašanje, ali se bo na naslednjih volitvah pomeril z Alenko Bratušek ali Zoranom Jankovićem, je odgovoril: “Proti nikomur od teh dveh. Tudi če bosta nastopala, to ne bo glavna konkurenca. Glavna konkurenca bo namreč tisti, ki ga bo za to vlogo izbrala ista skupina, ki se je manifestirala s tisto žalostno delegacijo, ki je šla na Magistrat pred zadnjimi volitvami.” Na vprašanje, kako glede na dogajanje v največji koalicijski stranki pa je dejal: “Poskus gospoda Jankovića, da bi se vrnil na čelo Pozitivne Slovenije, je obsojen na neuspeh, ker to mesto je zasedeno. Ne zaseda ga gospa Bratušek, ampak ga zaseda gospod Kučan in tukaj se ne bo nič spremenilo.”Spregovoril je tudi o pritožbi zoper sodbo Barbare Klajnšek v zadevi Patria. “Zelo težko se je braniti pred očitkom, da si neugotovljenega dne, na neugotovljen komunikacijski način, na neugotovljenem kraju prejel obljubo neugotovljene nagrade. Sodnica se ni niti toliko potrudila, da bi napisala neko številko. Napisala je nek konstrukt, v katerem razlaga, kako naj bi podkupili nekega predsednika vlade z obljubo, da bo dobil nagrado, ne da bi mu sploh povedali za kakšno nagrado gre. Mislim, da tak človek, ki bi se ga dalo podkupit na ta način, da mu niti ne poveš, s čim bi ga podkupil, na tej zemeljski obli sploh ne obstaja. To je žalitev za zdravo pamet.” Povedal je, da sta tako sodba kot pritožba v prevajanju. “Prevajalci imajo velikanske probleme s prevodom. Bojijo se, da bo nekdo, ki bo bral sodbo v angleškem jeziku, mislil, da gre za slab in nestrokoven prevod, ker so celi odstavki v sodbi, ki so popolnoma brez repa in glave in se ne dajo smiselno prevesti, ker original ni smiseln,” je poudaril.  Na koncu je pokomentiral še proteste. “Protesti in sindikalne manifestacije se niso dogajale takrat, ko smo skrenili s prave poti, ampak običajno takrat, kadar smo skušali ujeti korak s pravo frekvenco. Veliko teh ljudi, ki so lani organizirali proteste, ne vidi več razlogov, da bi protestirali, ker so dobili službe v uradu novega mariborskega župana ali v vladnih agencijah ali preko projektov ministrstev, ki jih obvladujejo Socialni demokrati in Pozitivna Slovenija,” je dejal. “Pravi protesti se bodo zgodili takrat, ko bodo na ulice prišle množice, ki se bodo zavedle, kdo je odgovoren za to, da so se ukradle milijarde iz slovenskih bank v 90. letih in kdo je odgovoren za to, da so se ukradle nove milijarde v zadnjem obdobju,” je še v intervjuju za TV Slovenija 3 povedal predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša.Celoten intervju s predsednikom Janezom Janšo si lahko ogledate tukaj.