Predsednik Janez Janša: "Sedanji čas ponovno kliče k temu, da se vrnemo na pravo pot."

V organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve je v sredo, 27. novembra, potekala predstavitev zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve – nasprotovanja, ovire, izdaja. Knjigo je v pogovoru z dr. Andrejo Valič Zver predstavil predsednik Slovenske demokratske stranke. Obrambni minister v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi Janez Janša je uvodoma povedal, da je “slovenski narod preživel mnoge viharje, vojne in grožnje z vseh strani, vendar nikoli nismo prišli do stanja, ko smo gospodarji na svoji zemlji. To se je zgodilo šele z osamosvojitvijo.” Poudaril je, da smo si šele s plebiscitom začeli sodbo pisati sami. “Plebiscit je bil sijajen rezultat. Narod je bil enoten, drugače pa je bilo s politiko. Ta je bila razdeljena,” je povedal.Opozoril je na ključno delitev. “Leta 1990 je imel Demos jasen program, prva točka je bila samostojna Slovenija. Demos je zmagal na volitvah v tedanjo skupščino, na predsedniških volitvah pa Milan Kučan. Nastala je situacija, ko smo imeli strukturo oblasti, ki se je razlikovala v temeljni točki nacionalnega vprašanja,” je spomnil. “V Majniško deklaracijo smo namreč zapisali, da želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, okrog nje pa se je izoblikoval Demos,” je povedal. “Kot nekakšen odgovor nanjo pa so komunisti in SZDL začeli podpisovati Temeljno listino, v kateri je bil zapisan koncept Jugoslavije in samoupravnega socializma. Majniško deklaracijo je podpisalo nekaj sto tisoč ljudi, Temeljno listino pa ponekod niti komunistični funkcionarji ne,” je bil jasen.”Tudi zato smo bili ob razglasitvi plebiscita eni zelo veseli, obrazi drugih pa so bili zelo kisli,” je povedal. “Manj kot mesec dni po plebiscitu, januarja 1991, je priletela t.i. deklaracija za mir. To je bila deklaracija za hitro in enostransko razorožitev Slovenije,” je poudaril in spomnil, da je skupščina leta 1991 ključne zakone sprejela le z nekaj glasovi Demosove večine. “V bistvu se je takrat nadaljeval proces, ki se je začel z razorožitvijo Teritorialne obrambe. Na dan, ko je Demosova vlada prisegla, se je pričela razorožitev slovenske TO. Predsednik predsedstva je vedel zanjo, a ni nič naredil,” je dejal predsednik Janez Janša. Zato je po njegovem pravilno govoriti o enotnosti slovenskega naroda, ne pa politike. “Enotnost je bila izmerjena na plebiscitu, izpričana s pogumom v napadu Jugoslovanske armade na Slovenijo, ni pa bilo enotnosti v slovenski politiki,” je dejal.V nadaljevanju se je dotaknil politike in oseb, ki so nasprotovali osamosvojitvi. “Vsi, ki so nasprotovali osamosvojitvi so bili kasneje nagrajeni. Franco Juri je denimo na dan razglasitve samostojne Slovenije napisal javno pismo, da ne bo glasoval za samostojno Slovenijo, čez dve leti pa je postal slovenski veleposlanik v Madridu. Jožef Školč je celo postal predsednik Državnega zbora,” je spomnil. “Najbolj drastičen primer pa je Roman Jakič. Polkovnik Jugoslovanske armade Milan Aksentijević, ki je nasprotoval vsem ukrepom za samostojno Slovenijo, je v nekem trenutku dejal: nisem član LDS, vendar sem enakih misli kot Roman Jakič. Težko bi bolje povedal kot on,” je razložil in dodal: “Ta oseba je danes obrambni minister.” Posebej drastičen pa je primer tedanjega Kučanovega svetovalca Nevena Boraka, ki je pod psevdonimom Veno Karbone za Dnevnik vsak teden napisal kolumno proti osamosvojitvi. “Bolj kot je nekdo bil proti osamosvojitvi, večjo funkcijo je kasneje dobil,” je bil jasen in poudaril: “Karierna pot nasprotnikov osamosvojitve je zelo dober odgovor na vprašanje, zakaj smo zašli.”Ob zaključku je povedal, da smo vrednotno središče naroda dokončno izoblikovali šele z obdobjem slovenske pomladi, plebiscita, vojne za Slovenijo in mednarodnega priznanja. “Gre za obdobje od leta 1988 do 1992, ko so med nami dozorela nekatera ključna spoznanja in vrednote,” je dejal. “Slovenci smo si takrat želeli živeti normalno. Želeli smo živeti tako kot v zahodni Evropi; brez strahu in tako, da bi za pošteno delo dobili pošteno plačilo. Da bi lahko volili svoje predstavnike. Tedaj se je izoblikovalo vrednostno središče naroda, ki je bilo ključno za uspeh plebiscita in za dogodke, ki so sledili,” je povedal. “Vendar skupnost lahko napreduje le, dokler se z njo upravlja v skladu s temi vrednotami. Ko se ne, skupnost zaide v krize,” je opozoril in dodal: “To je odgovor na vprašanje, zakaj smo v krizi.””Sedanji čas ponovno kliče k temu, da se vrnemo na pravo pot. To se bo zgodilo,” je še povedal predsednik Slovenske demokratske stranke.Predstavitve so se med drugimi udeležili še poslanec in nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak, nekdanja poslanka SDS mag. Damjana Petavar Dobovšek, generalni sekretar VSO in nekdanji generalni sekretar vlade dr. Božo Predalič ter minister za notranje zadeve v prvi demokratično izvoljeni vladi Igor Bavčar. Srečanje sta uvodoma nagovorila župan občine Podčetrtek Peter Misja in predsednik Območnega odbora VSO Leopold Šturbej.