Predsednik Janez Janša predstavil knjigo z naslovom "Za kulturo življenja"

“Knjiga vsebuje odgovore na tisto, kar se je pomembnega dogajalo v zadnjih petindvajsetih letih,” je na predstavitveni novinarski konferenci z založbo Nova obzorja med drugim povedal predsednik Slovenske demokratske stranke. “Gre za zbornik objavljenih besedil, ki so bili v veliki meri že objavljeni v periodiki. Zaradi aktualnosti sem se odločil za vrstni red tekstov, ki se začne sedaj in gre nazaj do leta 1988. Tekst, po katerem ima knjiga naslov, je nastal leta 2009. Je nosilni tekst, ker se ukvarja z najpomembnejšo travmo slovenskega naroda v novejši zgodovini, ki še vedno ni zaključena,” je povedal. “Nastal je ob odkritju grobišča v Hudi jami,” je povedal. “V tekstu sem skušal analizirati, kako je možno, da je do pobojev prišlo in kakšne so posledice za slovensko stvarnost danes, obenem pa sem skušal ponuditi odgovor na vprašanje, kako to preseči,” je pojasnil. “Knjiga je nastala v času, ko sem se prostovoljno ali prisilno ukvarjal s politiko oziroma ko se je ta ukvarjala z mano,” je še dejal.”V besedilih so refleksije, opisi in logične razlage dogajanj, zakaj se je nekaj spremenilo in zakaj pomeni isto ime danes nekaj drugega kot je včasih. Tak primer je revija Mladina,” je dejal. “Kmalu bo petindvajset let od procesa proti četverici. Takrat je Mladina predstavljala utelešenje pravice do svobode govora. Slovenske pomladi si brez Mladine, kakršna je takrat bila, praktično ni možno predstavljati. Po dogodkih in v skladu z napovedjo, ki jo lahko preberete v knjigi Sedem let pozneje, ko sta Kučan in Ertl v Tacnu naročila Udbi, da je potrebo uporabiti tudi druga sredstva, ne le grobo represijo, je Udba Mladino olastninila. Že dve leti kasneje, ko je prišlo do osamosvojitve, je bila orodje monopola, namesto, da bi bila orodje demokratičnih sil in demokratične slovenske javnosti. Ko je šlo zares, je revija vodila tisti del sicer zelo manjšinskega dela slovenske javnosti, ki je osamosvojitvi nasprotoval. V zborniku je nekaj tekstov, ki razsvetljujejo ta zasuk,” je povedal.Poudaril je, da se v Sloveniji marsikaj zgodi “z velikim pompom” in ostane v zavesti, potem pa, ko pride do spremembe, isti pojem ne pomeni več isto. “Ko sem urejal besedila, sem videl, da je to kontinuiran spopad s potvarjanjem in s formulo, ki je bila zelo jasno orisana v začetku leta 1988 pred našim procesom na tistem znamenitem sestanku v Tacnu,” je dejal. Boj proti monopolom je bil ključni problem že v času, ko je Slovenija nastajala. “Razlika med časom pred petindvajsetimi leti in časom, ki ga živimo danes, je ta, da je marsikateri pojem takrat odražal svojo pravo vsebino in ne tako kot danes, ko se je vse skupaj obrnilo v svoje nasprotje. Tak primer je beseda poštenje. Pred petindvajsetimi leti se je vedelo, kaj beseda pomeni, po petindvajsetih letih pa je bistveno drugače,” je dejal. “To ne bi bilo možno, če si ne bi nekdo stalno prizadeval, da bi imel monopol nad resnico oziroma kot je Kučan sredi devetdesetih let rekel: obstaja več resnic. Če se del političnega življenja odvija v skladu s to trditvijo, potem je jasno, da kratkoročno zmaga tista resnica, ki ima močnejše zvočnike. In to je zgodba o monopolu. Takšni zvočniki potrebujejo stalno močno elektriko, ta pa predstavlja davkoplačevalski denar. Ko ga zmanjka, si ga je možno sposoditi, ko pa si ga ni več možno sposoditi, se bliža konec monopola. Mislim, da smo sedaj na začetku te faze,” je pojasnil.Na vprašanje, kako iz krize, je povedal, da knjiga ni formula za izhod iz krize “v tem smislu, da bi prebrali naslov in podnaslov in bi vedeli kam. Je pa v številnih besedilih veliko predlogov o tem,” je dejal. “Vsakokratna večina v parlamentu je na razpotjih izbrala drugačno pot, kot smo jo mi zagovarjali. Eden takih primerov je predlog za spremembo volilnega sistema leta 1996. Če takrat ne bi prišlo do spremembe ustave in bi Slovenija uzakonila dvokrožni večinski volilni sistem, potem danes ne bi bilo krize. Politični sistem bi bil odporen na krize, odgovornost bi bila jasna, izvršilna oblast bi bila odgovorna. Ne bi imeli takega proračunskega primanjkljaja, skoraj 20 milijard evrov dolgov in takih monopolov. Ne bi ves čas imeli ene in iste vlade, ampak bi se sistem izčistil in bi bil učinkovit. Ker se je v nasprotju z voljo ljudstva v ustavo zapisalo izkrivljen proporcionalni volilni sistem, imamo danes položaj, ki spominja na tiste mediteranske države EU, ki so v programu mednarodne finančne pomoči. Zaradi tega, ker se je na tistem križišču večina politične elite odločila napačno, gre Slovenija v tej smeri. Zadnje tedne še s pospeškom,” je povedal.Na vprašanje, koliko izvodov knjige Premiki, ki jo je izdal spomladi leta 1992, je bilo prodanih v zadnjih dveh desetletjih, je odgovoril, da “63.000 izvodov Premikov in še kakšnih 8.000 izvodov v angleški, nemški in hrvaški izdaji. Okrog 70.000 v celoti.” Povedal je, da je podpisana pogodba o ponatisu, tako da bo dopolnjena izdaja Premikov po 21 letih izšla že letos junija za dan državnosti. “Ob tej priložnosti je založba tudi postregla s podatki o doslej prodanih različnih izdajah. Izšle sta dve izdaji. Druga je bila že nekoliko dopolnjena in v desetih letih ponatisnjena še šest ali sedemkrat,” je pojasnil.Knjiga Okopi, ki opisuje afero Depala vas, je izšla je v 17.500 izvodih in je bila v letu in pol razprodana. “Upam, da bo do konca leta izšla še dopolnjena izdaja Okopov. Od leta 1994 do danes je namreč prišlo na dan mnogo dejstev in dokumentov o zadevah, o katerih piše ta knjiga. Škoda bi bila, da zadeve, ki so v tej knjigi začete, ne dobijo nadaljevanja, ker so se nekatere stvari razčistile. In to večinoma mimo tega, da bi se slovenska javnost sploh zavedala, da je prišlo do razčiščenja,” je povedal. Po njegovem se običajno zgodi afera, ki ima široko odmevnost, vendar samo do določene točke. “Čim se začne afera razpletati, interes umanjka ali pa ga skoraj ni. Tak primer je tudi afera Depala vas. Na sodiščih se je vlekla deset let, vendar nihče ni bil obsojen. Slovensko sodstvo je namerno pustilo, da je stvar zastarala. V sodbi, s katero se ugotavlja, da je stvar zastarala, sodnik – isti kot v zadevi Balkanski bojevnik – zapiše, da bi bili vsi obsojeni, če ne bi stvar zastarala,” je povedal. Opozoril je, da je bila v tem času odkrita, deloma pa tudi objavljena, vrsta dokumentov, ki popolnoma osvetljuje ozadje afere Depala vas. “In to je šlo popolnoma mimo slovenske javnosti, zato bo dopolnjena izdaja Okopov izjemno zanimiva za vse tiste, ki vedo, kaj je afera Depala vas,” je povedal.Sicer pa je povedal, da od leta 2008 pripravlja knjigo o predsedovanju EU. “Velik del te knjige je že narejen.  Računam, da bo delo dokončano do konca leta.” Pojasnil je še, da bo založba Karantanija ponovno izdala knjigo Sedem let pozneje, ki osvetljuje ozadja o procesu proti četverici.Na novinarski konferenci se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih vprašanj. Tako je spregovoril o slovenskem centru PEN. Pritrdil je informaciji, da so se je PEN s svojo zadnjo potezo precej osramotil, saj je bilo s strani mednarodnega PEN veliko vprašanj glede postopka, ki so ga začeli proti njemu. “Stvar pa je še bolj zapletena,” je povedal. “Nisem bil izključen. Samo nek postopek so sprožili, ki ga niso dokončali. Še vedno nimam ne sklepa o izključitvi niti obrazložitve ter še vedno čakam, da mi pošljejo zahtevo za izključitev. Zato se nimam na kaj pritožiti. Tisti, ki čakajo na mojo pritožbo, bodo tako še dolgo čakali. Vsako gasilsko društvo je sposobno skladno s svojim statutom speljati nek postopek, slovenski PEN pa tega doslej ni bil sposoben,” je povedal.Glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo je povedal, da “bi bili lani kot vlada izjemno veseli, če bi takratna opozicija imela takšna stališča kot jih ima sedanja. V nekem pogovoru sem dejal, da bi naša vlada šla po kolenih čez celo Slovenijo, če bi bila lansko leto opozicija na teh stališčih, na katerih je sedaj, ko smo mi opozicija. Da bi torej podpirali resno zavezo, da se omeji zadolževanje in da ne bomo poleg naše prihodnosti postavljali pod vprašaj še varnosti in prihodnosti prihodnjih generacij ter partnerjev v evroobmočju,” je dejal. “Poleg tega je to naša zaveza. Ratificirali smo fiskalni kompakt. Prva zaveza je bila podpisana že v času Pahorjeve vlade in tedaj ni nihče temu nasprotoval. Prvo soglasje je bilo soglasje o tem, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo z veljavnostjo takoj,” je spomnil. “Če tega ne naredimo, se ne bomo mogli več zadolžiti. Slovenija je namreč prišla do zida in ne bo več suverena pri najemanju posojil na finančnih trgih, ampak bomo odvisni od programa mednarodne finančne pomoči. Pot z višjimi davki gre natančno v tej smeri programa. Ni države v Evropi in na svetu, ki bi izšle iz krize s tem, da so dvignili davke. Če bi se s tem dalo rešiti krizo, do krize sploh nikoli ne bi prišlo. Vedno, ko bi denarja zmanjkalo, bi dvignili davke,” je povedal.Odgovoril je tudi na vprašanje o podkupovanju v zadevi Patria. Pojasnil je, da so točno določeni slovenski državljani dobili denar od Patrie, vendar jih ni v postopku. “Obenem je v sodnem spisu neposreden dokaz, da je Ropova vlada prodala državno podjetje Sistemska tehnika Zdenku Pavčku, ta pa je del tega podjetja nato prodal tujemu partnerju za bistveno večjo vsoto in zaslužil milijone. V sodnem spisu je torej naznanilo dokazanega kaznivega dejanja, ki ne zanima ne tožilca in niti sodišča. In vse to se je dogajalo v času, ko je Ropova vlada že sprejela odločitev, da bo kupila 135 novih oklepnikov in ko je njegova vlada podpisala pismo o nameri s podjetjem, ki so ga prej prodali zasebniku,” je povedal.Glede dogovora s sindikati pa je dejal, da je je to le četrtina tega, kar je potrebno. “V letošnjem letu bi moralo priti do krčenja administrativnega dela javnega sektorja. Ta je za dvajset odstotkov prevelik. Dokler se to ne bo zgodilo, ne bomo mogli odpraviti trajnega vzroka krize,” je dejal. “Nadaljnje znižanje plač v javnem sektorju bo privedlo zgolj do večje uravnilovke, ki znižuje motivacijo. Sicer je to enostaven korak, je pa korak v napačno smer,” je še povedal predsednik SDS Janez Janša.Knjigo predsednika Janeza Janše Za kulturo življenja lahko naročite na telefonski številki (01) 24 47 200 ali na spletni strani knjigarne Demokracija.