Predsednik Janez Janša: "Na letošnjih evropskih volitvah pričakujem zmago."
nedelja, 9. 2. 2014Objavljamo intervju s predsednikom Slovenske demokratske stranke za tednik Reporter, ki je bil objavljen 3. februarja. V pogovoru je med drugim povedal, da je SDS “v zadnjih desetih letih dvakrat zmagala na lokalnih, po enkrat pa na državnozborskih in evropskih volitvah” in dodal: “To nameravamo še večkrat ponoviti.” Mineva deset mesecev od zamenjave vaše vlade. Sedanja koalicija podaljšuje svoje delo do konca mandata. Ste to pričakovali?Seveda, lani je bilo jasno, da bodo sestavili vlado, ki jo bodo skušali obdržati toliko časa, dokler jim bo koristila. Jo pa bodo tisti, ki so jo sestavili in jo vodijo, rušili sami tisti hip, ko bodo ugotovili, da bi na predčasnih volitvah dobili več kot kasneje na rednih. Tako kot so to naredili s Pahorjevo vlado leta 2011.Premierka očitno težko najde dva nova ministra. Kako komentirate humoresko s kandidaturo Igorja Šoltesa, ki ga je miniral Igor Lukšič? Vas to kaj spominja na nekdanjo Pahorjevo vlado?Pravzaprav to spominja na večino vlad, ki jih je sestavila tranzicijska levica. Obnašanja so bila vedno podobna: medsebojni spori, spopad različnih lobijev okrog korita, ključni interesi države pa so bili vedno v ozadju. Če bi bili v kateri koli moji vladi več kot dva meseca brez ministra za gospodarstvo, bi bila to vsak dan ključna tema vseh osrednjih medijev, vstajniki pa bi na ulicah z granitnimi kockami terjali odstop vlade. Podobne kritike bi doživljali, če bi že več kot dva meseca kršili ustavo, tako kot jo ta vlada z ne predlaganjem ustavnega zakona o zlatem fiskalnem pravilu. Sprejet bi moral biti že novembra lani. A to si vlada Bratuškova lahko privošči, ker jo podpirajo mediji, ki so v dejanski ali ideološki lasti istih stricev, ki so postavili tudi njo.Koliko je bila kandidatura Igorja Šoltesa zaigrana in koliko resnično mišljena?Igor Šoltes je že od vsega začetka lutka Gregorja Golobiča in vedno se obrne v tisto smer, v katero ga ta navije. Če želite izvedeti, kakšna bo njegova vloga v prihodnje, morate vprašati Golobiča.Alenka Bratušek se hvali s podporo nemške kanclerke Angele Merkel. Koliko časa jo bo še uživala?Ta ali katerakoli vlada bo imela vsaj delno podporo ne samo Nemčije, ampak vseh članic EU, toliko časa, dokler njihovim davkoplačevalcem ne bo treba plačevati naših računov. Enako ravnamo tudi mi npr. v položaju do grške vlade.Se bo Sloveniji uspelo izkopati iz recesije brez pomoči ESM mehanizma? Do kdaj bo vlada še lahko na ameriškem trgu prodajala dolarske obveznice? ESM mehanizem in priložnost, ki jo prinaša, je bila zapravljena. Ta poceni denar bi bil na voljo zgolj za sanacijo bank, mi pa smo ga nespametno zavrnili. Ko so slovenska vlada oziroma strici iz ozadja, ki so jo postavili, zavrnili poceni denar za reševanje bančnega sistema in ukrepe obesili na pleča davkoplačevalcev, s tem pa enormno povečali naš javni dolg, je Slovenija prestopila kritično točko. Besede, ki jih je uporabila misija Mednarodnega denarnega sklada v svojem nedavnem poročilu, češ da je slovenski javni dolg vstopil v rdečo cono oziroma na kritično območje, potrjujejo moje napovedi, da je vlada najprej z zamudo pri sanaciji bank in nato z zavrnitvijo pomoči iz ESM naredila velik korak k trojki. Niso okrepili slovenske suverenosti, temveč obratno. Bolj in dražje kot si zadolžen, manj si suveren.Obveznice bo Slovenija lahko prodajala še dolgo, le obresti bodo visoke. Tudi Egipt se lahko zadolžuje po 17% obrestni meri. Za naš dolg namreč posredno jamči Frankfurt oziroma Evropska centralna banka, ker smo v EMU. Če ne bi imeli evra, obveznic ne bi mogli prodati niti ob 10% obrestih. In ECB, ne finančni trgi, bo tista, ki bo enkrat v naslednjih dveh do treh letih, če ne bo resnega znižanja stroškov države ter znatne rasti in se bodo trendi zadolževanja nadaljevali, zaustavila to norost. Takrat bo prišla trojka.Na ministrstvu za finance še vedno skrivajo skrivnostnega kupca 1,5 milijarde evrov obveznic, ki so mu jih prodali novembra pred objavo stresnih testov. Kdo je po vaših informacijah bil kupec in zakaj skrivalnice?Vprašanje odgovarja samo sebi. Če ne bi bilo česa skrivati, tega ne bi počeli. Gotovo je dober razlog, da to skrivajo. Mislim, da problem ni v imenu finančnega konglomerata, ki je neposredno kupil slovenske obveznice, ampak v aranžmajih v ozadju. Denimo, v pravem izvoru tega denarja in enormnih zaslužkih. Kdor je dejansko kupil te obveznice, bo milijardo in pol dobil nazaj že leta 2016. V treh letih pa bo z obrestmi zaslužil še več kot 200 milijonov evrov. Povejte mi industrijsko panogo, ki ima tako velike donose.Imate kakšne informacije, kdo bi lahko bil ta skrivnostni kupec?Ne, vendar ne bi bil presenečen, če bi sled denarja vodila k milijardam, ki so jih botri in strici kradli iz Slovenije od leta 1989 naprej.Slaba banka je ACH Hermana Rigelnika dala enoletni moratorij na odplačevanje posojil. Sledilo naj bi tudi reševanje tajkuna Bojana Petana. Ste presenečeni nad temi potezami?Tisti trenutek, ko so iz slabe banke odstranili Andreja Širclja, je bilo jasno, kaj se bo dogajalo. DUTB so spremenili v agencijo za sanacijo bank, kakršna je delovala v Sloveniji v času med 1992 in 1997. Za masko so takrat na vrh agencije postavili dva člana SKD, Deželaka in Jamnika. Podobno vlogo sedaj v slabi banki igrajo tuji strokovnjaki, ki sedijo v upravnem odboru. Sami po sebi niso nobena garancija za preprečevanje moralnega hazarda, ker preprosto ne poznajo ljudi. Zanje sta Igor Kršinar ali Herman Rigelnik eno in isto, ne vedo, kakšna zgodovina je pripeljala do večine slabih kreditov. Oni tam gledajo zgolj številke, s temi pa se da manipulirati. Šircelj pozna ljudi v finančnem in političnem prostoru, zato je bil tako moteč element, da so ga odstranili. Sprožili so obsežno medijsko kampanjo, da njegova funkcija ni združljiva s poslansko, zdaj pa je na njegovem mestu državni sekretar, torej oseba iz vlade, kar je potemtakem še bolj nezdružljivo, a očitno to ne moti nikogar, niti Novakove ne, ki je podprla razrešitev Širclja.Ali omrežje Foruma 21 obvladuje že obvladuje tudi slabo banko?Zagotovo obvladuje vse tiste, ki so bili po odstranitvi Širclja poslani v to omrežje. Malo je manjkalo, da na ključno mesto niso zaposlili kar partnerke šefa SOVE v času Pahorjeve vlade. Obvladujejo samo tehniko poslovanja, pa Banko Slovenije, ki ima izjemen vpliv na DUTB po zakonodaji, pa seveda finančno ministrstvo in vlado. Obvladuje 95 odstotkov odločevalskega telesa slabe banke. Ker je to zaprt krog, ni nikogar, ki bi opozarjal na nepravilnosti. Če pa mogoče kdo od tujcev kdaj postavi kakšno neprijetno vprašanje, se takoj naslednji dan pojavi zahteva po razkritju njihovih plač in z njimi povezanih bonitet. To je preizkušena metoda obvladovanja ljudi na položajih vse od začetka propadle tranzicije v Sloveniji.Verjamete, da bo privatizacija letos stekla, da bo prodan tudi Telekom Slovenije?Glede na intervju, ki ga je nedavno imel v osrednji reviji zveze borcev glavni boter slovenske tranzicijske levice Milan Kučan, kjer je dejal, da bo treba nekaj podjetij vseeno prodati, se bo to najbrž zgodilo. Pritisk tujine je premočan in F21 se ni odločil za frontalni odpor, ampak za gverilo.Vprašanje je seveda, kakšna podjetja bodo prodali, ali bo med njimi tudi Telekom, za katerega bi dobili od pol milijarde do milijardo evrov.Prisiljeni bodo prodati tudi nekaj večjih podjetij, ki so jih doslej tako ali drugače obvladovali in so bila velika napajališča njihovega omrežja. Trudijo pa se, da bi to storili na enak način, kot so prodali Banko Koper, v kateri so preko svojih ljudi še naprej ohranili pomemben vpliv na poslovanje. Zoran Janković ima npr. tam limit 300.000 evrov na osebnem računu, ki običajnim smrtnikom seveda ni dostopno.Tudi časopisni hiši Delo in Večer se že več let prodajata, pa se ne zgodi nič in ta dva medijska Titanika kljub strmemu padanju naklade plujeta naprej. Kako si to razlagate?Če si nečesa ne želiš prodati, tega pač ne boš storil, tudi če ustvarjaš drugačen vtis. Prav to se dogaja v teh primerih. Podobna zgodba je tudi pri Mercatorju. Gre za delanje vtisa, za zavajanje kupcev in EU. Pred kratkim sem bil na srečanju z nekaterimi pomembnimi veleposlaniki v Sloveniji, kjer je bila privatizacija ena osrednjih tem. Ne vsi, a nekateri še kar naprej nasedajo vladni propagandi, da pa sedaj bo. Popolna privatizacija namreč. “Samo što nije”, kot bi rekli Srbi.Se vam zdi verjeten scenarij, da bo Mercator na koncu pristal spet v rokah Zorana Jankovića?Če bi rekli Foruma 21, bi temu vsaj na pol prikimal, ker je to pač cilj od samega začetka. Mercator je preveliko podjetje, da bi ga lahko v nekem krajšem časovnem obdobju formalno lastninil en sam posameznik. Omrežje okoli njega pa ima ta cilj še vedno. Veliko je bilo vanj investiranega. Ob tem tvegajo, da podjetje pride napol na boben, da plače zaposlenim padajo, da izgublja konkurenčno prednost, samo da ga bodo oni obvladovali. V stilu odgovora Borisa Kidriča na partijskem posvetovanju leta 1942 na Cinku v Kočevskem Rogu na vprašanje enega od aktivistov, češ ali množično ubijanje Slovencev, tako s strani okupatorja kot partizanskih čiščenj, ni za majhen Slovenski narod vendarle prevelik krvni davek? Kidrič je odgovoril, da je to popolnoma napačna smer razmišljanja in da če po koncu vojne in revolucije ostane živih samo pet Slovencev in so to komunisti, bo zmaga popolna. Približno enak pristop k slovenskemu gospodarstvu imajo Kidričevi nasledniki v F21.V primeru Stožic in Jankovića preiskava traja že skoraj poldrugo leto, pa ni nobene kazenske ovadbe. Mislite, da bo kdo odgovarjal za nekrite bančne kredite oziroma skupaj pet milijardno bančno luknjo?Brez preloma in zloma monopolov se to ne bo zgodilo. To bi bilo popolnoma nelogično. Imamo pravosodno oblast in organe pregona, ki navkljub stotinam odkritih grobišč po celi državi in več 10.000 pomorjenih ljudeh, navkljub jasnim dokazom po arhivih in pričevanjih svojcev žrtev in očividcev doslej ni procesirala niti enega zločinca. Pa so znani kraj, čas, način, izvrševalci in odredbodajalci. Dokler bo kljub mnogim dokazom zločin genocida ostal nekaznovan, bodo kreatorji slovenskega sodnega sistema z lahkoto roko pravice držali stran tudi od svojih strojničarjev v bankah.Poslanska skupina SDS je napovedala izredno sejo državnega zbora zaradi slabega odzivanja tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala in zločinov nekdanje Udbe. Kaj očitate generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju?Pred dnevi smo doživeli, da je nekdanji predsednik zveze borcev priznal zločin v Lajšah nad Cerknem. Celo nekateri najbolj zakrknjeni komunistični trdorokci so torej po mnogih desetletjih priznali, da so partizani zverinsko pobili popolnoma nedolžne ljudi. A generalni državni tožilec v Sloveniji je človek, ki je obtožil dva duhovnika, ker sta na Lajšah vodila mašo za te pobite. Na vrhu neke institucije, kjer bi moral biti že občutek za to, kar je prav in kaj je narobe, izostren do filigranske natančnosti, imamo celo človeka, ki je drastično kršil človekove pravice in preganjal ljudi zaradi pietetnih dejanj. Že ta njegova pozicija je tako nevzdržna in sprevržena, da celotna inštitucija, v kateri zagotovo dela tudi mnogo poštenih in kredibilnih ljudi, nima nikakršne moralne teže. Da ne govorim o tem, da ignorirajo ali zavirajo pregon kaznivih dejanj genocida ali velikega bančnega kriminala. Poznate kako obtožnico proti vsaj enemu bankirju? Predstavljajte si, da bi bil v Nemčiji generalni državni tožilec nekdo, ki je v prej v vzhodni Nemčiji preganjal drugače misleče. Niti teoretično se kaj podobnega ne more zgoditi, niti na najnižji deželni ali lokalni ravni. Pri nas pa je tak človek na vrhu tožilske piramide.Zanimivo je, da se je Hrvaška odpovedala nekdanjemu šefu SDV Josipu Perkoviću in ga izročila Nemčiji. Bo tudi Slovenija sprejela lex Zemljarič-Gorenc in zavlačevala z njuno izročitvijo Avstriji, če bo ta nadaljevala preiskavo udbovskih umorov in vložila obtožnice?Po mojih informacijah iz Avstrije poteka intenzivna komunikacija na relaciji ljubljanske Murgle in predsedniški urad na Dunaju z namenom, da se policijska preiskava umora Martinovića in še nekaterih drugih terorističnih akcij slovenske Udbe v Avstriji razvodeni. Ali bodo ti poskusi uspešni, je seveda drugo vprašanje. Določen vpliv pa ta naveza vsekakor ima, saj je poleg nekaterih finančnih transakcij pred leti dosegla avstrijsko državno odlikovanje za Draga Kosa, potem ko je opravil svoje umazano delo v zadevi Patria. A glede na zadnje raziskave so aktivnosti Zemljaričevih in Kučanovih udbovskih izpostav segle tudi v Nemčijo in nekatere druge zahodnoevropske države, zato je možnosti, da tega ne bo nihče preganjal, vedno manj. Vedeti pa moramo, da je vsa kazenska zakonodaja, s kakšno redko izjemo, ki je nastala tako v bivši Jugoslaviji kot v samostojni Sloveniji, nastajala pod budnim očesom Ljuba Bavcona, ki je še posebej pazil, da bi bili zločini, storjeni do leta 1990, nepregonljivi. Vprašanje pa je, ali bo tudi Slovenija na koncu pod pritiskom Evrope prisiljena sprejeti nekaj, čemur bi lahko rekli lex Zemljarič, lex Gorenc ali lex Kučan. Prvi korak, da se preseže Bavconove sabotaže v kazenski zakonodaji, je že storila naša poslanska skupina s tem, ko je vložila predlog sprememb kazenskega zakonika, po katerem kaznivo dejanje umora ne zastara.Zakaj nihče že prej ni raziskoval arhiva Udbe?Ta del, ki je zdaj aktualen, je postal dostopen šele po ukrepih, ki smo jih sprejeli leta 2012 v času naše vlade. Vse do takrat so omrežja toliko obvladovala SOVO in Arhiv Slovenije, tudi enega od direktorjev v obdobju 2004-2008, da je pod različnimi izgovori ta arhiv ostal zaprt oziroma nedostopen.Vlada želi z novim zakonom omejiti dostop do arhiva. Kaj bo to pomenilo za raziskovanje zločinov Udbe?Še težje delo kot doslej. Predlog vlade je v izrecnem nasprotju z odločitvijo ljudstva na referendumu leta 2011, ko je več kot 70% ljudi glasovalo za odprtost arhivov.Koliko pa so odprti arhivi iz obdobja osamosvajanja?Za tiste dokumente, ki so nastajali v času osamosvajanja, razen ko je šlo za poskuse kriminalizacije osamosvojitve in vzpostavljanja obrambne moči Slovenije, ni bilo veliko interesa. Do ustanovitve Združenja za vrednote osamosvojitve nobena slovenska državna institucija ni resno delala na celovitem zbiranju in objavi teh arhivskih dokumentov. Z Belo knjigo, ki je bila izšla lani, je delček zamude popravilo Združenje VSO. Ravnokar urejamo zbornik z naslovom Vojna za Slovenijo, kjer bo objavljeno na stotine dokumentov za obdobje od 7. maja do 10 julija 1991. Ti izpričujejo priprave na obrambo Slovenije in samo obrambo, vsebujejo analize, ki so bile narejene takoj po koncu vojaških spopadov. Gre za izjemno zanimive in pomembne dokumente o najodločilnejšem času v zgodovini našega naroda, ki jih doslej ni nihče v celoti zbral in objavil, ker je bilo to pri odločevalcih in delilcih denarja v zgodovinski stroki nezaželjeno.Pred kratkim je potekala policijska preiskava pri uredniku portala Politikis.si Dejanu Kalohu, ki je tudi vaš strokovni sodelavec v poslanski skupini. So tudi v vaši poslanski skupini iskali informacijo o žvižgaču iz tožilstva?Kolikor vem, niso. Tudi za preiskavo, ki je bila opravljena pri Kalohu, po mnenju stroke ni bilo nobene pravne podlage. Žvižgača naj Fišer išče v svojem ožjem krogu. Informacije, ki so prišle preko tega vira, so se namreč potrdile za zelo točne, kar pomeni, da lahko prihajajo samo iz ožjega okolja Generalnega državnega tožilstva. Dejan Kaloh je sicer strokovni sodelavec za preiskovalno komisijo, ki se ukvarja z zlorabo pooblastil pri nabavi oklepnih vozil in preiskovanjem okolja, iz katerega je zrastla afera Patria, ker je poznavalec tematike in avtor knjige od Partije do Patrie. Poleg tega ni urednik Portala.Potrdila se je informacija o finančni preiskavi vašega premoženja, potem pa vas je NPU ovadil zaradi prodaje zemljišča v Trenti. Finančna preiskava je utemeljena na neobstoječi pravni osnovi in predstavlja akt obračunavanja s političnim nasprotnikom. Zaradi tega je tudi nastal takšen kraval, ko je bil objavljen ta dokument. Celo to so rekli, da ni pristen, hkrati pa so sprožili postopek, da najdejo tistega, ki ga je dal v javnost. Če ni pristen, bi kvečjemu morali sprožiti postopek o tem, da je nekdo skušal nekaj podtakniti, ne pa da je izdal skrivnost. Poleg tega, če je v pravni državi postopek zoper nekoga tajen, potem smo v času tajnih uradnih listov bivše SFRJ, kjer se je nekoga preiskovalo, pa se to ni smelo vedeti. Kako se naj žrtev brani? Ovadbo glede zemljišča v Trenti pa je NPU podal tik preden se je odločalo, ali bo direktor NPU, ki je bil prej vršilec dolžnosti, imenovan v trajen mandat. Čim je bila ovadba podana, so mu ta mandat potrdili.Vas preseneča, da nihče finančno ne preiskuje Jankovićevih transakcij z mestnim denarjem, ki je potoval do njegovih podjetij, ali ciprskih podjetij njegove družine?Mene to ne preseneča, a ne gre samo za Jankovića. Povejte mi ime enega samega bančnika, proti kateremu je bila uvedena finančna preiskava? Mnogi so v obdobju dveh desetletij že dvakrat sodelovali pri ropu državnih bank, dvakrat je bančna luknja padla na pleča davkoplačevalcev, škodo, ki so jo povzročili, bodo plačevali naši otroci še desetletja – pa nikomur nič.Kako komentirate razsodbo v zadevi Patria na Finskem, kjer so bili vsi osumljenci domnevnega podkupovanja v Sloveniji oproščeni?Očitno vpliv ljubljanskih Murgel ne seže do Finskih sodišč. Že lansko leto sem dobil od ene od prevajalskih agencij v Ljubljani podatek, da za Fince prevajajo medijski dosje Draga Kosa. Verjetno so Finci želeli razčistiti, kdo je oseba, ki je afero izvozila k njim. Ko so ugotovili, kakšno je politično zaledje Draga Kosa in da je bil njegov brat odvetnik konkurenčnega podjetja Sistemska tehnika, ki je propadlo na natečaju za izdelavo osem kolesnikov, so motivi njegovega ravnanja verjetno postali očitni, kredibilnost takšne priče pa v resnem kazenskem ali predkazenskem postopku, kjer ni kakih drugih trdnih dokazov, pade na ničlo. Sicer pa tudi drugačna sodba na Finskem ne bi v ničemer utemeljila absurdnih obtožb proti meni, ker so le-te preprosto izmišljene. Z nikomur od predstavnikov Patrie, njihovih posrednikov ali oseb, ki so v postopku v Sloveniji, nikoli v zvezi s Patrio nisem bil niti neposredno niti posredno v kakršnikoli komunikaciji. Tudi v neznani ne.Prvostopenjska sodba v zadevi Patria v Sloveniji je obsodilna, verjetno bo kmalu znana odločitev višjega sodišča. Kaj boste storili, če boste pravnomočno obsojeni? Ravnal bom tako kot ob podobni sodbi vojaškega sodišča pred 25 leti, saj gre za skoraj identičen primer. Sicer pa bi morala biti sodba višjega sodišča že znana, bodo pa sedaj verjetno po razpletu na Finskem še bolj zavlačevali. Trimesečni rok je začel teči 26. oktobra lani, ta rok pa so si sodniki ob ploskanju in sodelovanju vlade določili sami. Lani je bila podpisana tako imenovana zaveza državljanom, ki so jo podpisali predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, pravosodni minister Senko Pličanič in predsednica vlade Bratuškova. V tej javni zavezi piše, da se bodo na drugi stopnji, torej na višjih sodiščih, zadeve reševale v roku treh mesecev. Ta rok se je v zadevi Patria iztekel pred dobrim tednom. Torej celo pri neki zelo odmevni zadevi kršijo rok, ki so si ga zapisali sami. Ravno na to točko je posebej opozorila resolucija EPP. Kaj se šele dogaja s tem rokom pri vseh drugih postopkih? Gre seveda za zavlačevanje oziroma nadaljevanje prakse, ki se je v zadevi Patria vlekla od samega začetka. Vsa dejanja, od vložitve obtožnice do začetka sojenja in prvostopenjske sodbe so bila tempirana na volitve in politični koledar nasploh. Tudi glede na sestavo senata, ki je natančno tak, kot ga je že zdavnaj razkril žvižgač s tožilstva, je jasno, da ničesar ne prepuščajo naključju. Vendar pa jim vse to ne bo prav nič pomagalo. Višja bo instanca, ki bo odpravila absurdno obsodbo, da je nekdo neznanega dne, na neznan način in na neznanem kraju prejel obljubo neznane nagrade, večja bo škoda in sramota za slovensko sodstvo in posebej za vse posameznike, ki so sodelovali v tem komplotu.Evropska ljudska stranka je v resoluciji opozorila na spornost kazenskega postopka, saj ni znan kraj in čas niti način prejema obljube za povrh še neznane nagrade. Kaj lahko EPP še stori, če vas kljub temu pravnomočno obsodijo in tudi zaprejo?Podobno resolucijo kot v mojem primeru je EPP doslej sprejela le še o razmerah v Ukrajinskem sodstvu v zadevi Julije Tymošenko. V tej podobnosti se verjetno nakazuje tudi smer njenega bodočega ravnanja, če bo potrebno. Sicer pa ta točka v resoluciji EPP ni ključna. Ključna je peta točka resolucije, ki opozarja na samo srčiko problema, na vzrok za takšno stanje. Gre za poziv k lustraciji, k očiščenju udbovskega omrežja iz pravosodja. Na tej točki pa obstaja težava doma, saj se je SLS, ki je v Bruslju resolucijo podprla, doma od nje javno distancirala. To zunaj ni ostalo neopaženo in takoj po evropskih volitvah bo ta tema odprta, SLS pa se bo morala odločiti, kam spada.Koliko so verodostojne trditve ministra Karla Erjavca v intervjuju za Večer, da kanclerka Merklova sploh ni vedela za resolucijo EPP, ko jo je o tem povprašala Bratuškova?Erjavec je med drugim tudi izjavil, da bodo imeli vsi upokojenci že pred leti po zaslugi Desusa vsaj tisoč evrov pokojnine. Dlje je Desus v vladi, bolj so pokojnine zaradi nespametne gospodarske politike ogrožene. Zanima me, kdaj je sploh govoril s kanclerko Merklovo.Rekel je, da je o tem premierka govorila z njo.V katerem jeziku pa? Mogoče jo je Merklova razumela, kot da Bratuškova sprašuje po revoluciji namesto po resoluciji… Sicer pa je bila resolucija EPP o stanju v Sloveniji sprejeta soglasno in če se CDU ne bi strinjala z njo, bi jo zelo težko sprejeli, saj je poslanska skupina CDU-CSU najmočnejša grupacija v evropskem parlamentu znotraj EPP.Je Merklova bila navzoča pri sprejetju resolucije?Na formalnem glasovanju na skupščini EPP seveda ne, a to resolucijo je predlagalo predsedstvo EPP, v katerem sedita dva predstavnika Merklove, poleg tega pa še predsednik in podpredsednik Evropske komisije ter predsednik Evropskega sveta. Predsedstvo pa je resolucijo predlagalo na podlagi poročila posebne misije, ki je obiskala Slovenijo julija 2013 ter dveh predhodnih razprav v Vrhu EPP, kjer se 6 do 1o krat na leto srečamo po en predsednik vlade ali države ter vodje opozicije iz vseh držav članic EU ter predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta. Na vseh srečanjih vrha EPP v lanskem letu je seveda sodelovala tudi Merklova.V Sloveniji so pomladne stranke oziroma desnica zelo šibke. Podpora SDS se je na zadnjih volitvah zmanjšala na 26 odstotkov volivcev, SLS in NSI se še vedno gibljeta na robu parlamenta. Menite, da boste še kdaj premier, potem ko ste dvakrat zapored izgubili volitve?SDS je v zadnjih desetih letih dvakrat zmagala na lokalnih ter po enkrat na državnozborskih in evropskih volitvah. To nameravamo v prihodnje še večkrat ponoviti. Stranka je do tega rezultata prišla praktično iz nič. Ko sem pred dvajsetimi leti prevzel stranko, je imela štiri poslance, na volitvah pa je prejela 3,4 odstotka glasov. Na lokalni ravni stranke praktično ni bilo. Danes je SDS velika stranka, ki je rasla organsko, monopolom in stalnim napadom in šikaniranjem navkljub. Samo proti meni osebno ali kot zastopniku SDS so v tem času sprožili več kot 150 posamičnih sodnih, administrativnih, inšpekcijskih in političnih postopkov. Proti nam so zlorabili vsak možen državni ali paradržavni organ in ukrep. Da o medijskih gonjah in umorih ne govorimo. Niso nas uničili, prej utrdili. Od strank, ki so obstajale pred 20 leti, danes obstaja samo ena, ki ima več kot 10% podporo med volivci. To je SDS. Smo suverena stranka in v njej člani sami odločamo o sebi. Drugače od kakih strank, ki jih strici projektno ustanovijo za ene volitve, kot na primer Pozitivno Slovenijo, ki v tem času doživlja usodo ladje Costa Concordia, ki jo peljejo v razrez, da bodo rezervne dele lahko vgradili v kakšne druge projekte. Zaradi vseh teh monopolov in medijskega prostora, ki je podoben tistemu v Nemčiji leta 1936, je naš boj težak in mnogih ciljev ni možno dosegati čez noč. Vendar noben monopol ni večen in, čeprav se marsikdo mogoče tega ne zaveda, kot se ni še mnogih drugih zgodovinskih stvari, ki so se mu nenadoma potem zgodile, smo na pragu zloma nekaterih monopolov pri nas. Ta zlom je nepovratno najavila peta točka resolucije EPP, zato je bilo in je še v Murglah toliko bentenja nad to resolucijo.Na levici ves čas nastajajo nove stranke. Bi bila dobrodošla še kakšna na desnici? V vaši reviji, pa tudi drugod, se stalno ukvarjate s tem, očitno je to del nekega nacionalnega športa. Vsaka okrepitev zastopanja vrednot slovenske osamosvojitve, svobode in normalnosti, tudi strankarska pobuda v tej smeri, je dobrodošla. Nikakor pa si Slovenija ne more privoščiti novih prevar, kot je bila Virantova lista. Če te prevare leta 2011 ne bi bilo, Slovenija danes ne bi bila več v recesiji. Murgeljski projekt z Virantovo listo je odločilno prispeval k bedi deset tisočev, ki so danes zaradi katastrofalne politike zadolževanja in hkratnega padanja gospodarske rasti ostali brez dela ali brez podjetij.Pred tremi leti ste v intervjuju za Reporter izjavili, da bi bila dodana vrednost, če bi svojo stranko ustanovil Matej Lahovnik. Bi jo moral zdaj Janez Šušteršič?Pogovor o tem, kaj bi moral storiti kdo drug, je izgubljanje časa. Vsakdo naj naredi, kar lahko oziroma kar meni, da bi moral. Šušteršič bi lahko prevzel Državljansko listo, če bi se za to pravočasno odločil in bi bilo to dobro, a tega ni storil, zato dvomim, da bi bil zdaj za dosego istega cilja pripravljen vložiti desetkrat večji napor.Na pogovorih pri predsedniku države Borutu Pahorju ste se pogovarjali tudi o spremembi volilne zakonodaje. Dvig volilnega praga bi otežil vstop v parlament novim strankam, tudi kakšni obstoječi. Kakšne so možnosti za uspeh te pobude?Relativno slabe. Že na tem sestanku je največja vladna stranka dejala, da o tem še niso razpravljali in da še nimajo stališča. Kolikor vem, se v teh mesecih situacija ni spremenila. Usoda Coste Concordie, ki so jo strici namenili Pozitivni Sloveniji, povzroča strah pred dvigom praga na 5%. Tudi če bi se vse izšlo in bi dvignili prag za eno odstotno točko ter naredili še kakšno drugo kozmetično izboljšavo, to ne bi bistveno spremenilo ničesar. Radikalna sprememba volilnega sistema je nujen del rešitve, vendar bo morala ta sprememba omogočiti enakopravno zastopanost vseh delov Slovenije v zakonodajnem telesu kot tudi neposreden vpliv volivcev na izvolitev poslanca. Te kombinacije pa dvotretjinska večina v tem sklicu DZ ni pripravljena podpreti. A ko bo enkrat dovolj ljudi znalo povezati vzroke za krizo z načinom volitev, se bo tudi to zgodilo.Vam je morda znano, kakšno je resnično ozadje kandidature Danila Türka za generalnega sekretarja OZN? Ameriški veleposlanik Mussomeli je dal vedeti, da gre za pobudo brez možnosti in se zato moral zagovarjati pred našimi oblastniki. Ali gre za načrt za njegovo vrnitev na predsedniško mesto?Zagotovo je cilj njegova vrnitev v domačo politiko. Za enkrat s to pobudo predvsem poganjajo pralni stroj, v katerem perejo kompromitiranega kandidata, ki je zgolj po lastni krivdi zaradi neizmerne arogance grdo pogrnil na zadnjih predsedniških volitvah. Očitno je v prostoru tranzicijske levice zelo velika kadrovska suša, tako da morajo nenehoma reciklirati stare kadre.Lojze Peterle za Alenko Bratušek ni primeren kandidat za generalnega sekretarja Sveta za človekove pravice, podobno kot Dimitrij Rupel ni bil za Danila Türka primeren za veleposlanika. Pod kakšnimi pogoji bi vi, če bi bili premier, podprli Danila Türka za generalnega sekretarja OZN?Pod pogojem, ki ga je sam postavil, ko je v primeru Dimitrija Rupla dejal, da morajo tisti, ki zastopajo Slovenijo v tujini in ki jih Slovenija imenuje v mednarodne funkcije, imeti doma nesporno in nedeljeno podporo. Znano je, da Danilo Türk tega pogoja, ki ga je sam postavil, ne izpolnjuje.Kaj pričakujete od letošnjih evropskih volitev? Zmago.Vas nikoli ni mikal dokaj udoben in dobro plačan položaj evropskega poslanca?Če bi me namesto boja za Pučnikovo stvar mikali udobni položaji, bi si jih lahko že zdavnaj zagotovil.Kam so izginili razumniki iz Nove revije?Glavna motorja sta žal umrla. Teden nazaj smo imeli v tem prostoru spominski večer ob deseti obletnici smrti Rudija Šelige, malo pred tem smo se na grobu poklonili spominu dr. Jožeta Pučnika. To sta dve imeni, ki sta v devetdesdetih letih prejšnjega stoletja sprožila največ akcij Nove revije, od Ure evropske resnice do Foruma za obrambo ustave. Večina tega kroga je zaradi fizičnih zakonitosti odšla s tega sveta ali zapustila družbeni angažma. Preostali in mlajša generacija razumnikov se zdaj združujejo okoli Zbora za republiko ali Civilne družbe za pravično Slovenijo, veliko jih je v različnih forumih SDS. Osmega februarja, v soboto, bo v ljubljanski Filharmoniji npr. odmeven tretji kongres Kulturnega foruma. Vrednote, ki jih je živela Nova revija, živijo naprej, osamosvojitvene npr. v VSO.Ste prebrali knjigo Padle maske Zdenka Roterja? Vas je kakšna stvar v njej presenetila?Knjige nisem bral, sem pa bral v zadnji Demokracije odlomek o tem, kako je Milan Kučan v času, ko je bil predsednik republike, Roter pa njegov svetovalec, poslal Šefmana in Roterja, oba plačana iz davkoplačevalskega denarja, v sosednjo Hrvaško, da bi tam pridobila dokumente, s katerimi bi rušila ministra lastne vlade. To je šokantno priznanje. Gre za javno ovadbo Milana Kučana za zlorabo položaja in za javno priznanje avtorstva številnih afer. V tem delu so maske res padle, vsaj Kučanova in Roterjeva sta s treskom zgrmeli na tla. Zato je naslov knjige res kar pravi. Čakam, ali se bo zganilo državno tožilstvo.Po odhodu iz vlade ste tudi vi izdali nekaj knjig: Za kulturo življenja, prenovili ste Premike, pripravljate Okope II. in še knjigo o slovenskem predsedovanju EU. Ali gredo vaše knjige dobro v promet?Presodite sami. Doslej je bilo prodanih več kot 70.000 izvodov Premikov in več kot 17.000 izvodov Okopov. Skupaj je bilo prodanih krepko preko 100.000 izvodov mojih del, poleg tega pa še preko 20.000 izvodov knjig, ki sem jih uredil ali souredil, kot npr. Bela knjigo slovenske osamosvojitve ali Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča. V seštevku je to najbrž krepko več, kot so svojih knjig skupaj prodali vsi tisti, ki so me neuspešno skušali izključiti iz Pena.Na katerem naslovu ste najbolj dosegljivi – glede na to, da ste zelo iskana oseba?Šentilj pri Velenju. Čez dan pa večinoma na sedežu SDS v Ljubljani ali na javnih prireditvah po Sloveniji. Ampak če vas kdo išče, vas lahko najde bodisi doma bodisi na stranki.Vsak dan me običajno najde na desetine ljudi. Prav v tistem tednu, ko so režimski mediji pisali o tako imenovani moji nedostopnosti, sem imel dve javni predstavitvi Bele knjige, na kateri je bilo skupaj skoraj tisoč ljudi. Poleg tega še novinarsko konferenco. Vse prireditve so bile vnaprej najavljene. Ta spin je bil narejen predvsem zaradi preusmerjanja pozornosti od vprašanja, ali je bil Franci Perčič udbovec, na vprašanje, zakaj nekdo ni prišel na neko poravnavo, ki jo tako ali tako ne bo.V kakšnem stanju bo naša država pred parlamentarnimi volitvami? Pričakujete, da se bo Slovenija do konca 2015 izvlekla iz krize?Za normalno odplačevanje oziroma servisiranje sedanjega obsega naše zadolžitve bi potrebovali vsaj 3% gospodarsko rast in to skozi daljše stabilno obdobje. Tega ta vlada ne dosega niti v sanjah in tudi naslednji dve leti žal ne bo nič drugače. Nasprotno. Javni dolg Slovenije bo v naslednjih dveh letih ob enakem tempu krepko presegel povprečje v EU ter prišel blizu 100% letnega BDP. Na tej stopnji zadolženosti bomo potrebovali ali 5% gospodarsko rast ali tako nizke obresti, kot jih za svoje kredite plačuje Nemčija. Nič od tega ni realno, zato nas bo takrat, če prej norosti ne ustavimo, morala reševati trojka. Banke vključno z DUTB prioritetno rešujejo tajkune F21, obseg kreditiranja gospodarstva pa je v letu 2013 padel za 24%, daleč največ v celotnem območju evra. Nesreča Slovencev je v rdeči kliki, ki nam že desetletja vlada iz ozadja in večino časa tudi iz ospredja in ki svoje politične moči ne gradi na demokratičen način, preko dobrega upravljanja z državo, ki ga potem volivci nagradijo na volitvah. Oblast gradijo na monopolih, na obvladovanju sodstva, medijev, udbovskih omrežij, državnih podjetij in bank, administracije in paradržavnih služb, zato se ne čutijo odvisne od gospodarskih rezultatov svoje vladavine oziroma od blaginje ljudi. Pač v skladu s tistim Kidričevim odgovorom. Tudi če vladajo na pogorišču, nič zato. Samo da vladajo. Stiskajo podeželje, podjetnike, kmete in delavce, ustvarjalni srednji sloj prebivalstva. Ne zni
