Predsednik Janez Janša: Kultura je bila pred osamosvojitvijo mnogo več od tega, kar je običajno za suverene narode.

Predsednik Slovenske demokratske stranke je v soboto, 8. februarja, na 3. kongresu Kulturnega foruma pred več kot 400 delegatkami in delegati dejal, da je bil predlog vladnega nacionalnega kulturnega programa, ki je nastal pod vodstvom Rudija Šeliga, “povzetek naporov in stremenj Kulturnega foruma”. “Ko smo v SDS pred 20-imi leti, ko se je ta ideja oblikovala, ponudili iniciativnemu odboru za ustanovitev Kulturnega foruma vso tehnično pomoč, smo pri tem izhajali iz ocene razmer, ki so nas takrat spremljale v Sloveniji in besed, ki jih je v tistem času Drago Jančar napisal v svojem znamenitem spisu Egiptovski lonci mesa. Kulturni forum smo zaznavali kot institucijo, ki bo dala odgovor na vprašanje, ki se je takrat postavljalo povsod po Sloveniji in sicer: kakšna je vloga slovenske kulture po tem, ko je Slovenija dobila lastno državo?” je dejal. Pojasnil je, da so vsi poznali zgodovinski strateški pomen slovenske kulture v času, dokler Slovenci nismo imeli lastne države. “Takrat je bila za Slovence kultura mnogo več od tega, kar je običajno kultura za narode, ki so gospodarji na svoji zemlji,” je poudaril in dodal, da se potem, ko smo državo dobili in ko so se vzpostavile različne državne institucije, nekako v tistih prvih letih ni vedelo, kakšen je natančno pomen kulture v družbi.”Mnogi so od kulture v začetih tranzicijskih časov pričakovali isto, kar je kultura dajala v času slovenske pomladi. Kljub temu so bile razmere drugačne in treba je bilo na novo definirati nacionalni kulturni program. Kulturni forum se je, preko razprav in prireditev, ki jih je organiziral, tega vprašanja lotil. Včasih neposredno, včasih posredno,” je povedal. “Lahko bi rekli, da je leta 2000, ko je pod vodstvom takratnega ministra za kulturo Rudija Šeliga nastal predlog nacionalnega kulturnega programa, to besedilo bilo nekakšen povzetek naporov in stremenj Kulturnega foruma”.Od omenjenega predloga nacionalnega kulturnega programa je minilo skoraj 14 let. Lahko bi se vprašali, ali so besede, ki so zapisane v predlogu revolucionarnega kulturnega programa, danes uresničene. “Nekatere so, večinoma niso. Program je bil vseobsežen, dajal je odgovor na to, kaj je slovenska kultura v času, ko imamo Slovenci svojo lastno državo. Ta program je dal odgovore tudi na nekatera druga temeljna vprašanja v povezavi s kulturo. Definiral je pravico do kulture kot nekakšno državljansko pravico v Sloveniji, v ravnotežju in sorazmerju se je zavzel za ohranjanje obstoječe kulture in ustvarjanje nove. Žal je ta program trčil ob kruto stvarnost,” je dejal Janez Janša.Zaključil je z omembo svojega govora, ki ga je imel 18. februarja 1995 na svečani prireditvi ob ustanovitvi Kulturnega foruma v Cankarjevem domu. Kot je dejal, je “ugotovil, da bi 90 odstotkov tega govora lahko danes ponovno prebral in bi bil enako točen v zvezi z razmerami, v katerih živimo. Veliko dela je še za Kulturni forum”.