Predsednik Janez Janša: "Ključno sporočilo je, da je Slovenija pripravljena sprejeti ustavne omejitve zadolževanja"

Na političnem vrhu predsednice in predsednikov parlamentarnih strank je bil dosežen sporazum, ki govori o prvi potrebni začetni stopnji soglasja za uvrstitev zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo. Na današnjem političnem vrhu je bil dosežen dogovor za začetek postopka spremembe ustave, s katerim bi v ustavo zapisali zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči določene višine.Predsednik SDS Janez Janša je po srečanju dejal, da je zadovoljen z rezultatom sestanka in da je bil “dosežen sporazum, ki govori o prvi potrebni začetni stopnji soglasja za uvrstitev zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo, kar je bistveno več kot to, kar je predlagano v zakonodaji.” Poudaril je, da slovenska politika ne nasprotuje temu, da se monetarna unija poglablja v smeri fiskalne unije. “Tukaj gre za določeno vsebinsko spremembo dosedanjih slovenskih stališč. Ni se zgodila danes, ampak je do tega prihajalo postopoma, v skladu s tem, kako je Slovenija reagirala na predloge, ki so v zvezi s tem prihajali iz Bruslja. Mi s tem nimamo težav. Že takrat ko smo prevzemali Evro smo vedeli, da bo skupna valuta obstala, če bodo države sposobne poglabljati tudi fiskalno sodelovanje in harmonizirati tovrstno zakonodajo”. Ključno sporočilo za Bruselj je torej to, da je Slovenija pripravljena sprejeti ustavne omejitve glede zadolževanja, je dejal Janša.Na vprašanje o višini omejitve zadolževanja, je predsednik Janša dejal, da na srečanju niso dorekli odstotka, ker tudi ni najbolj pomemben. “Vezani smo s pravili igre, ki smo jih sprejeli v okviru evropskega pakta stabilnosti in rasti. Kot veste, pakt omejuje bruto dolg širšega sektorja države na 60 odstotkov. Pod temi odstotki je potrebno postaviti mejo”, je dejal Janša. Glede nujnosti ustanovitve evropskih bonitetnih agencij, je predsednik Janša poudaril, da je že na marčevski seji evropskega sveta leta 2008 dejal, da bo morala EU slej ko prej dobiti lastne bonitetne agencije. Od takrat naprej potekajo diskusije v zvezi s tem. “Tukaj gre za razhajanja znotraj G20, ki sedaj kreira mednarodni finančni sistem. Mislim pa, da se večinsko mnenje znotraj EU krepi. Evropa tukaj potrebuje spremembe. Ne more biti Evropa, ki je monetarno območje, v celoti odvisna od ameriških bonitetnih agencij. To ne pomeni, da je potrebno te ocene podcenjevati, vemo pa, kako so te agencije namerile rating AAA banki Lehman Brothers eno leto preden je propadla. Dobra ocena torej ni obramba pred katastrofo, hkrati pa ni za podcenjevati slabih ocen”, je še dejal predsednik Janša.Ste se pogovarjali o koaliciji?Danes ni bilo govora o tem. Danes je bil govor o pozitivnih signalih, ki jih mora Slovenija poslati navzven in navznoter in mislim, da smo lahko zadovoljni z rezultatom sestanka. Bo SDS podprl vseh šest zakonov, ki jih je pripravila vlada?Dogovor je šel preko tega. Dosežen je bil sporazum, ki govori o prvi potrebni začetni stopnji soglasja za uvrstitev zlatega fiskalnega pravila v slovensko ustavo, kar je bistveno več kot to, kar je predlagano v zakonodaji. Bo vaša stranka podprla te zakone?Ti zakoni so ponovitve postopkov. Vsi zakoni so bili vloženi že jeseni. Imamo stališče do vsakega posebej, strinjamo se s tem, da gredo naprej v proceduro, vendar ne vsi po nujnem postopku, ker niso vsi za nujni postopek.Kaj pa arbitražni sporazum?Glede arbitražnega sporazuma ni bilo nobenih zaključkov. Zgolj informacija.Kaj pa stališče za srečanje predsednikov EU? Kaj ste naročili gospodu Pahorju, kakšno stališče naj zastopa v Bruslju?Posebnega sklepa ni bilo, vendar pa lahko iz razprave zaključim, da slovenska politika ne nasprotuje temu, da se, potem ko je nastala monetarna unija, ta poglablja v smeri fiskalne unije. Tukaj gre za določeno vsebinsko spremembo dosedanjih slovenskih stališč. Ni se zgodila danes, ampak je do tega prihajalo postopoma, v skladu s tem, kako je Slovenija reagirala na predloge, ki so v zvezi s tem prihajali iz Bruslja. Mi s tem nimamo težav. Že takrat ko smo prevzemali Evro smo vedeli, da bo skupna valuta obstala, če bodo države sposobne poglabljat tudi fiskalno sodelovanje in harmonizirati tovrstno zakonodajo. Ključno sporočilo za Bruselj pa je seveda to, da je Slovenija pripravljena sprejeti v svoji ustavi omejitve glede zadolževanja.Ste govorili o čim prejšnjem oblikovanju vlade?Katerakoli vlada bo, ji bo to, kar se je danes doseglo kot neformalni dogovor, v veliko pomoč.Kakšna pa je omejitev glede zadolževanja?Tukaj nismo dorekli odstotka, ker tudi ni najbolj pomemben. Vezani smo s pravili igre, ki smo jih sprejeli v okviru evropskega pakta stabilnosti in rasti. Kot veste pakt omejuje bruto dolg širšega sektorja države na 60 odstotkov. Pod temi odstotki je potrebno postaviti mejo.Kateri zakoni pa po vašem mnenju še niso primerni za nujni postopek?Nujni postopek določa poslovnik Državnega zbora. Kolegij DZ bo v skladu s temi pravili tudi odločal, kaj je nujno. Enako nujno, kot sta recimo komunalna in hipotekarna obveznica, je še vrsta drugih ukrepov, ki so bili lani vloženi in jih je sedaj možno ponoviti. To se bo verjetno to dogajalo, odvisno pač od tega, kakšna bo dinamika pri tem, ko bo Slovenija dobivala novo vlado.Boste tudi vi kaj predlagali in kaj?Upam, da to ne bo potrebno. In da bo nova vlada čim prej, da poslanske skupine ne bodo nadomestek za prvega kvalificiranega predlagatelja. Je pa seveda tudi to možno.Kakšen amandma na te zakone?Kot že rečeno. Vsi ti zakoni so bili predlagani že septembra ali oktobra. Mi smo takrat pripravili stališča. Vrsta pripomb in dopolnitev je in mi jih bomo ponovili. Obenem pa je neko osnovno strinjanje z naše strani, da to niso nepotrebni zakoni, gre samo za vprašanje prioritet.Evropska komisija ni predlagala nobene evropske bonitetne agencije… /Nejasno/Že na seji marčevskega evropskega sveta leta 2008 sem dejal, da bo morala EU slej ko prej dobiti lastne bonitetne agencije. Od takrat naprej potekajo diskusije v zvezi s tem. Tukaj gre za razhajanja znotraj G20, ki sedaj kreira mednarodni finančni sistem. Mislim pa, da se večinsko mnenje znotraj EU krepi. Evropa potrebuje tukaj spremembe. Ne more biti Evropa, ki je monetarno območje, v celoti odvisna od ameriških bonitetnih agencij. To ne pomeni, da je potrebno te ocene podcenjevati, vemo pa, kako so te agencije recimo namerile rating AAA banki Lehman Brothers eno leto preden je propadla. Dobra ocena torej ni obramba pred katastrofo, hkrati pa ni za podcenjevati slabih ocen.Ste dali gospodu Pahorju kakšen mandat, da lahko na vrhu konec januarja kaj reče?30. januarja ne bo odločanja o tem. Nič v zvezi s tem ni predlagano, to je diskusija, ki bo potekala vzporedno s predlogi za spremembo Lizbonske pogodbe, do zaključkov bo verjetno prišlo na marčevskem Evropskem svetu. Tudi ta sestanek danes ni bil formalen sestanek, da bi komurkoli podeljevali mandate, mislim pa da je šlo za to, če ne soglasno pa za veliko stopnjo soglasja v zvezi s tem, da se Slovenija strinja z zaostritvijo pravil igre, ko gre za fiskalne politike nacionalnih držav članic in da se posledično sprejema nekatere oblike harmonizacije fiskalnih politik v Evropski uniji. Tudi tistih, ki predvidevajo sankcije za države, ki ta pravila kršijo.Gospod Janša, slišali smo včeraj tudi s strani Liste Virant pa tudi s strani DeSUS-a, nekateri očitno imajo pomisleke z vami kot potencialnim kandidatom za novega mandatarja zaradi kazenskega postopka. Zanima me, ali imate tovrstne pomisleke tudi vi?Mislim, da je bilo zelo jasno povedano s strani predsednice Nove Slovenije na prvi seji državnega zbora, da morajo tisti, ki so izvoljeni v državni zbor, znati tudi šteti in jaz bi to priporočal vsem, ki sedaj sestavljajo ali pa poskušajo sodelovati v kakšnih koalicijah. Kar se tiče pomislekov in dodatnih predlogov pa jih je seveda veliko z vseh strani. Tudi naša stranka bo imela konec tedna razpravo na izvršilnem odboru, kjer bomo postavili svoje zahteve v skladu z volilnim rezultatom in se seveda dokončno odločili na seji našega sveta potem, ko bodo padle odločitve tudi pri vseh drugih strankah. Tukaj ne gre za to, da bi si Slovenska demokratska stranka prizadevala na vsak način in za vsako ceno sestaviti vlado in koalicijo. Zavedamo se težav, ki so pred nami. Mi želimo pač prispevati v skladu z odgovornostjo, ki so nam jo naložili volivci in apeliramo na vse, da to voljo upoštevajo in si ne izmišljajo nekih nerealnih razlogov.Kako odgovarjate na vse bolj pogoste grožnje slovenskim politikom, tudi vam. Včeraj smo brali o gospodu Žerjavu, gospodu Pukšiču in tako naprej. Se počutite varne?Jaz sem dobil grožnjo z likvidacijo s strani policijskega funkcionarja, ko sem opravljal funkcijo predsednika vlade. Ta oseba je bila na sodišču ne oproščena, ampak je postopek zastaral, ker je sodnik primer založil, delovno sodišče pa je naložilo policiji, da mora biti ta oseba ponovno zaposlena in oborožena. Torej, če že govorimo o tem, če je kdo kdaj ogrožen, se je potrebno vprašati tudi, kdo naj koga varuje, glede na to, od kje nekatere grožnje prihajajo. Jaz mislim, da je bila to velika napaka, ne zato ker sem bil jaz tukaj v igri, ampak zato, ker se je s tem primerom pokazalo, da so take grožnje dopustne in da so tisti, ki jih izrekajo, lahko celo nagrajeni glede na odločitve nekaterih organov. Dokler se tukaj ne bodo upoštevala ista merila za vse – vemo, da je bil nek drug primer, ko je nekdo grozil nekomu drugemu, na sodišču zelo hitro obravnavan in je bil človek obsojen na 11 let – skratka potrebno je upoštevati iste kriterije, ista merila, pa se bodo te stvari zatrle, drugače pa ne.Kako sicer ocenjujete to dodatno iskanje dodatnih dveh glasov?Meni se zdi sporno, ne glede na to, ali bi do teh odločitev prišlo javno, ali v zakulisju, se pravi za zavesami, kot nekateri govorijo. Jaz dopuščam možnost, da izvoljeni na istoimenski listi, kot pravi zakon, ali na listi neke stranke, po določenem času, po nekaj letih spozna, da pač on tja ne sodi – tega ni mogel vedeti prej – in takrat menja poslansko skupino. To se je dogajalo in tukaj je možno iskati bolj upravičene izgovore za takšen korak, kot če se to zgodi takoj po volitvah. Če nekdo takoj po volitvah zamenja poslansko skupino, tukaj ne more biti motiva v zvezi z njegovim prepričanjem, ampak gre izključno za politično korupcijo. Če ne bomo sposobni tega preprečiti, se je potrebno vprašati, zakaj sploh imamo volitve.Pojavile so se informacije v obtoku, da naj bi bil tretji morebitni kandidat celo gospod Pahor. Ali veste kaj o tem, oziroma kako ocenjujete tovrstno teorijo?Dlje časa bo ta situacija trajala, za več kandidatov boste slišali.