Na današnji novinarski konferenci je predsednik SDS spregovoril o javnofinančnem položaju države. “Vlada naj nadaljuje s smerjo konsolidacije javnih financ, ki smo jo začrtali v našem mandatu,” je med drugim dejal. K sklicu novinarske konference je predsednika spodbudila izjava z vrha izvršilne oblasti, ki je bila zelo podobna izjavi nekdanjega grškega premiera. Izjava, ki je bila izrečena pri nas, je šla v smeri, da bo potrebno v Sloveniji, če se zlato fiskalno pravilo oziroma uravnotežen proračun vpiše v ustavo in zahteva uveljavitev v rokih, ki so predvideni v besedilu spremembe ustave, zmanjšati pokojnine za 30 %, prav tako plače in standard. Tak stavek je pred leti izrekel grški premier, ko je bil odkrit strašanski primanjkljaj v grških javnih financah, in ko je EU zahtevala, da Grčija začne obvladovati svoje stroške. Po njegovih besedah je po nekaj letih jasno, da je bil razvoj dogodkov popolnoma v nasprotju s tem stavkom. Ker Grčija ni resno vzela opozoril in ker je morala Evropska unija v treh rundah priti do soglasja za Grčijo o dejanskem realnem začetku obvladovanja stroškov, so se pokojnine v Grčiji dejansko znižale za 30%. “Ocena, izrečena s strani najvišjih predstavnikov izvršilne oblasti, je torej popolnoma napačna. Do omenjene situacije bo prišlo, če Slovenija ne nadaljuje z resnim obvladovanjem stroškov,” je opozoril.Za napovedani sestanek parlamentarnih strank, kjer naj bi se pogovarjali o ustavnih spremembah oziroma o vpisu fiskalnega pravila v ustavo in o izločitvi možnosti blokad z referendumom, ko gre za proračunske oziroma javnofinančne zakone, je bilo pripravljeno tudi gradivo, ki kaže na resno stanje v slovenskih javnih financah. “Da je to stanje resno, smo mi opozarjali že vrsto let, tudi od februarja lani pa vse do marca letos. Takrat smo s strani teh istih strank, ki so danes v vladni koaliciji, slišali, da strašimo, da pretiravamo. Zdaj pa slišimo stavek, da je stanje resnejše, kot so pričakovali. Seveda je resnejše, je natančno takšno kot smo ga opisovali in izjavam, da je stanje bolj resno, kot so pričakovali, lahko rečemo le: dobro jutro! Prebujenje je bilo očitno zelo travmatično, a upajmo, da še pravočasno,” je dejal.V nadaljevanju je opisal glavne razloge za to, da je stanje v proračunu slabše od pričakovanega in slabše od načrtovanega. “Nestabilnost, ki se je začela z virantovanjem v začetku januarja, je povzročila odganjanje tujih investitorjev, domača podjetja so odhajala v tujino, kljub reformam, ki so bile narejene, je politična nestabilnost eden ključnih razlogov, da je tudi gospodarski optimizem na nizki ravni in da tudi tisti, ki bi lahko investirali, niso,” je dejal. Drug razlog za stanje v proračunu je tudi dražje zadolževanje, pri čemer je predsednik opozoril na skok pribitkov na slovenske državne obveznice z nastopom nove vlade. Po njegovi oceni so se z nastopom nove vlade okrepili tudi nekateri lobiji, še posebej prostorski.Glavni razlog za stanje v proračunu, pa je po predsednikovi oceni dejstvo, da se ne obvladujejo stroški pri funkcioniranju države. “Poračun je zgrajen na predpostavki, da se bo masa za plače v javnem sektorju začela zniževati s 1. januarjem. To ni bilo mogoče, ker je bil proračun blokiran z referendumsko zahtevo, ko je bila ta odpravljena, pa se je 8. januarja začelo razpadanje koalicije, zaradi česar ni bilo mogoče učinkovito izpeljati pogajanj s sindikati javnega sektorja bodisi sprejeti ustrezno zakonodajo, saj ni bilo večine v Državnem zboru, še posebej pa se ni dalo nadaljevati sprejemanja sprememb ustave, s čimer bi se preprečila blokada sprejemanja finančnih zakonov,” je poudaril.Spregovoril je tudi o nekaterih signalih in napovedih, ki so bile z nastopom nove vlade poslane v notranji in zunanji prostor in ki so jih mednarodne institucije vzele kot resne napovedi. “Napovedi, ki smo jih slišali, so šle v smeri, da bo treba javnemu sektorju vrniti nazaj staro veljavo. To so si prevedli v povečanje stroškov javnega funkcioniranja. Potem, da bodo korenito spremenili smer, da je konec varčevanja, slišali smo, da se bo spreminjal zakon o upravljanju terjatev bank in zakon o Slovenskem državnem holdingu, da se bo rušilo klasifikacijo naložb oziroma seznam podjetij za privatizacijo,” je spomnil predsednik SDS. Opozoril je še na napovedi, ki so bile izrečene glede linearnega varčevanja v javnem sektorju, pri čemer je ocenil, da za linearno varčevanje v letošnjem letu ni več manevrskega prostora in da bi bilo letos potrebno izvesti sektorsko varčevanje, kar je predvidela vlada pod njegovim vodstvom.Ena škodljivih napovedi je po njegovih besedah tudi ta, da se bodo zmanjšala sredstva za materialne stroške. “To smo spremljali tri leta Pahorjeve vlade. Mi smo s to prakso prekinili in nekoliko sanirali stanje.” Po njegovih besedah lahko takšne napovedi daje le neka garnitura, ki ne gleda niti srednjeročno niti dolgoročno.”Eden od razlogov za zaskrbljenost so tudi signali, da se ne vidi gozda, temveč le posamična drevesa, ki se jih je začelo tudi sekati, pri čemer dober argument za to trditev najdemo tudi v gradivu za sestanek vodstev parlamentarnih strank,” je dejal. Ob tem je povedal, da je v gradivu za letošnje leto predvidena zelena davčna reforma, vendar, da je hkrati tudi navedeno, da se še ne ve, ali se to pripravlja, ali ne.”Pogled na celotno sliko pokaže, da imamo v Sloveniji v tem trenutku preko 130.000 brezposelnih, imamo 600.000 upokojencev, ki jih plačujemo iz tekočih prispevkov, imamo 160.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki je potreben, vendar mora biti toliko velik, kot ga lahko financiramo, 350.000 ljudi se šola na različnih stopnjah šolanja. Ko vse to seštejete, dobite samo nekaj 100.000 ljudi, zaposlenih v gospodarstvu. Takšno razmerje že na prvi pogled pove, da to ni vzdržno ob vseh teh stroških, ki so več ali manj enaki ali celo večji kot v času pred krizo, ko je bila gospodarska rast bistveno večja,” je dejal.Opozoril je, da je Slovenija zaradi razmer v katerih je, prisiljena, da nadaljuje z obvladovanjem stroškov in s smerjo, ki smo jo začrtali lani in je bila verificirana pri vseh naših partnerjih. “Ta napoved, da se bo spremenila smer, ki se je sicer potem začela popravljati, je naredila javnofinančnemu položaju največjo škodo. Če se začne popravljati napoved, ki je bila dana na začetku, boš potreboval veliko stavkov, da boš prišel nazaj, ob tem pa izgubil veliko verodostojnosti,” je povedal predsednik.Spregovoril je tudi o nihanju pribitkov na slovenske obveznice. “Če se odstotek ustali preko sedem, to ne pomeni, da se bomo kot država težko zadolžili, to je med drugim tudi meja, ki omogoča tistim evropskim komercialnim bankam, ki so posodile denar našim komercialnim institucijam, da zahtevajo nazaj celotno glavnico. To ni obveza, nastopi pa možnost, zato je ta meja bistveno bolj nevarna, kot se včasih sliši,” je dejal.V nadaljevanju je še dejal, da so objektivne razmere za aktualnega slovenskega finančnega ministra, ki v ZDA zbira interesente za nakup slovenskih državnih obveznic za naslednjo rundo zadolževanja, ki jo potrebujemo zato, da bomo vračali stare dolgove, objektivno vzeto lažje od položaja, ki ga je imel nekdanji minister Šušteršič. “Lani je šlo za verjetje na besedo, takrat smo obveznice prodali na zaupanje,” je dejal predsednik SDS in spomnil, da je stanje precej boljše kot lani tudi zato, ker smo v času vlade pod njegovim vodstvom sprejeli pokojninsko reformo, delovnopravno zakonodajo, proračuna za leti 2013, 2014, zakon o slabi banki in zakon o SDH. Vseeno pa po njegovih besedah ostajajo problematični subjektivni signali, ki prihajajo iz Slovenije, pri čemer poleg že naštetih v to kategorijo sodijo tudi poteze, kot je zavrnitev klasifikacije prodaje naložb ter sklic izredne seje Državnega zbora na kateri naj bi se odločalo o prodaji Peka. “Najbrž nas nihče ne bo jemal resno, če bo zakonodajalec odločal o vsakem deležu in postopkih vsake naložbe, ki se nekje proda. To, da bo Državni zbor odločal o tem, ali se proda Peko, bo izpadlo precej komično in ministru za finance ne bo pomagalo pri tej njegovi nalogi,” je dejal.V nadaljevanju je ponovno poudaril, da se mora javnofinančno stanje začeti resno konsolidirati in da bi se za to, da se povrne zaupanje, vladna koalicija morala zavezati, da ne bo spreminjala smeri oziroma da bo nadaljevala začrtano smer.”Temu je treba dodati še paket ustavnih sprememb, ki so pred nami in okoli katerih je veliko govora. Gre za paket sprememb ustave, s katero se bo onemogočila blokada proračunskih zakonov in vpis fiskalnega pravila v ustavo. To je paket, eno brez drugega težko živi,” je dejal in dodal, da je nekoliko nenavadno, da SDS, ki je sedaj opozicijska stranka ponovno sili vlado k sprejemanju ukrepov, ki bi morali po zdravi logiki sami po sebi za vlado biti razumljivi.Po predsednikovem mnenju so razprave o spremembi letnice za vnos fiskalnega pravila v ustavo škodljive, zato SDS na to ne bo pristala, kajti to zmanjšuje resnost signala, ki ga Slovenija pošilja navznoter in navzven. “Upam, da bo na sestanku zmagala trezna presoja in zdrava pamet,” je dejal. Ob tem je tudi poudaril, da bi morali poslanke in poslanci najprej glasovati o fiskalnem pravilu v obstoječem besedilu in potem o spremembi referendumske zakonodaje, ker je to paket in ker je ta vrstni red logičen.”Če bo Državnemu zboru v začetku maja uspelo v tem vrstnem redu sprejeti predlagane spremembe takšne kot so v proceduri in ki jih ni več možno popravljati, potem bo to izjemno močan signal, ki lahko Sloveniji vrne velik del izgubljene verodostojnosti v zadnjih mesecih,” je dejal predsednik SDS. Ob tem je opozoril tudi, da bi morala vladna koalicija nemudoma začeti izvajati zakon in podzakonske akte o družbi za upravljanje bank, prav tako bi morala brez odlašanja sprejeti seznam oziroma klasifikacijo naložb upravljanja z državnim premoženjem. “Če bo vse to narejeno, če bo ustavni paket sprejet, bo imela vlada v rokah izjemno močno orodje in argumente, ki jih mi v času našega enoletnega mandata nismo imeli, za resna pogajanja s sindikati javnega sektorja,” je sklenil predsednik SDS Janez Janša.V nadaljevanju je odgovarjal na številna novinarska vprašanja. Tako ga je novinar Planet TV vprašal, kaj pričakuje od Gregorja Viranta, če se izkaže, da so on in njegovi družinski člani dobili izjemno poceni letalske karte. “Mogoče bo sam sebe pozval k odstopu,” je odgovoril predsednik.Na vprašanje o letnici uveljavitve zlatega fiskalnega pravila je dejal, da “tako kot je sedaj napisano, je napisano po praktično več kot enoletni razpravi in številnih strokovnih pripombah. Predlog, ki je zdaj pred zadnjim glasovanjem v Državnem zboru, je šel čez mnoge spremembe, dopolnitve in usklajevanja. Boljše se ne da napisati, lahko se samo poslabša,” je dejal, zato je po njegovem prestavljanje letnice dvakrat slabo. “Prvič, to tudi proceduralno ni možno. V tej fazi se samo glasuje in če postopek pade, potem v tem sklicu Državnega zbora ni možno začeti novega. Še bolj pomemben pa je vsebinski razlog. Nenavadno namreč je, da skuša vladna koalicija prestavljati, opozicija, ki je bila prej vlada, pa ni za prestavitev. Če mislijo, da v teh rokih niso sposobni obvladati stroškov funkcionarja države, potem naj se tega ne lotevajo. Če pa so se lotili, potem pa naj bodo resni. Če se bo sedaj letnica prestavila proti letu 2020, potem tega nihče ne bo resno vzel. Predvsem oni sami tega ne bodo resno vzeli. Če bi se pa leta 2015 ob velikem trudu vlade pokazalo, da smo malo oddaljeni od tega cilja, potem vnaprej obljubljam da bo SDS pripravljena premakniti letnico za kakšno leto. Če pa že sedaj razrahljamo te cilje, potem jih ne bomo nikoli dosegli. Mi bomo glasovali za ta predlog takšen kot je,” je povedal. Glede fiskalnega pravila je še dejal, da predstavlja zaveza, ki je sprejeta na ustavni ravni, močan signal in obenem pomeni odpravo sistemskega tveganja. “Odprava sistemskega tveganja je, da se prepreči možnost blokade proračuna in zakona o izvrševanju proračuna in drugih proračunskih zakonov. Če odpravimo sistemsko tveganje, potem se bo slika Slovenije popravila,” je poudaril.
Zanikal je, da gre pri sprejemanju reformnih ukrepov za prestižni boj med dvema političnima poloma. “Če bi šlo samo zanj, bi po tej novinarski konferenci lahko vsi veselo šli na pivo in razpravljali o nogometu. Vendar ne gre za to. Gre za ceno, ki jo bomo plačali vsi, če se stvari ne naredijo. Že kot opozicija smo leta 2009 predlagali zakon o ustanovitvi t.i. slabe banke. Napadeni smo bili, da sejemo paniko. Takrat bi bila cena trikrat nižja,” je odgovoril. Glede spreminjanja modela t.i. slabe banke pa je dejal: “Zakon o družbi za upravljanje slabih terjatev je bil napisan s pomočjo Evropske centralne banke. Zakon tako onemogoča volunteristično-politično presojo od kredita do kredita, torej kaj se prenaša in kaj se ne prenaša. V podzakonskih aktih so kriteriji, kdaj se neka slaba terjatev prenese in pod kakšnimi se ne. Če bo vlada v ta sistem skušala posegati z volunterističnim pristopom, potem ne bo šlo. Tuji finančni strokovnjaki, ki imajo večino v upravnem odboru družbe, na to ne bodo pristali. Nekdo, ki je bil namestnik guvernerja švedske centralne banke in je zdaj neizvršni direktor v upravnem odboru družbe za upravljanje slabih terjatev, ne pozna zaledij podeljevanja političnih posojil. Če pa bo to delal minister Čufer, ki je delal v NLB, pa ne vem, če se bo enako nepristransko odločal.” Poudaril je, da je sistem potrebno ohraniti.Na vprašanje o pomoči podjetju Cimos je povedal, da je “podjetje že bilo na mizi vlade. Preden bi bila dana zelena luč za finančno injekcijo, smo želeli preveriti dve stvari,” je dejal. “Prvič, skladnost z evropsko regulativo in tu nismo dobili dokončnih odgovorov. Drugo odprto vprašanje pa je bila garancija, da je to dejansko pomoč, ki podjetje tudi reši. Da to ni zgolj prva tranša in da bo čez tri mesece še ena. Čakali smo en mesec, pa ni bilo nikogar od Cimosa in upnikov, ki bi dal tako garancijo, zato naša vlada ni dala zelene luči. Dvomim, da je ti dve odprti vprašanji vlečni konj vladne koalicije v enem mesecu razčistil. Mislim, da jih ni in se je šlo v pomoč Cimosu vedoč, da tega denarja država nikoli ne bo dobila nazaj,” je pojasnil. Glede spremembe zakonodajo o Slovenskem državnem holdingu pa je poudaril, da je to dvakrat škodljivo. “Prvič zaradi zmede, ki se s tem vnaša in se tako zmanjšuje transparentnost in drugič zaradi zamud,” je dejal. Po njegovem bo zaradi spremembe zakonodaje o SDH največ neposredne škode občutil prav finančni minister. “Vprašanje razbitja državno-lastniškega monopola je zelo pomembno, ko prodajate obveznice na ameriškem finančnem trgu, saj takšen monopol po definiciji zmanjšuje učinkovitost ekonomije,” je pojasnil.Na vprašanje, ali drži, da bo kandidirali za predsednika na bližajočem se kongresu v Celju, je odgovoril, da je potrebno podpredsedniku stranke verjeti. Glede izjave Milana Kučana, ki je izjavil, da je predsednikova kandidatura nerazumljiva, ker jo še vedno bremeni poročilo KPK, pa je dejal, da se spomni razprave, ki so bile v Sloveniji o tem, ali lahko g. Kučan kandidira še tretjič za mesto predsednika države. “V ustavi namreč piše, da lahko vsak kandidira le dvakrat zaporedoma. Najprej je rekel, da ne bo kandidiral, potem pa je rekel, da bo kandidiral, ker je slovenska demokracija ogrožena. Očitno ustava takrat ni bila važna. Nasveti s te strani zato niso ravno tisto, kar bi lahko sprejeli kot dobronamerno,” je odgovoril.O pobudi sindikatov, da naj si vse tri veje oblasti najprej znižajo plače, šele nato bodo pristali na znižanje mase plač, pa je povedal, da je SDS že v začetku lanskega leta predlagala, da se poslance in ostalim političnim funkcionarjem plače znižajo “še enkrat več kot ostalim zaposlenim v javnem sektorju.”
