Predsednik Janez Janša: "Če Slovenija ne bi bila v Evropski uniji in v evroobmočju, bi naslednje leto morala razglasiti tehnični bankrot."

“Tako kot v nekdanji Jugoslaviji bi zopet stali v vrsti za kruh,” je med drugim povedal predsednik Slovenske demokratske stranke na predstavitvi zbornika: Bela knjiga slovenske osamosvojitve, ki je potekala v ponedeljek, 28. oktobra v Radljah ob Dravi. Pogovor je odlično vodila dr. Andreja Valič Zver. Uvodoma je dejala, da je Janez Janša eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev samostojne in suverene slovenske države. “Živimo v času, ki je kritičen. Imamo krizo gospodarstva, krizo politike, krizo pravosodja in krizo vrednot. Bela knjiga prinaša odgovore na nekatera temeljna vprašanja našega sedanjega trenutka,” je dejala. Spomnila je, da smo imeli oktobra 1989 v Sloveniji 10.000-odstotno inflacijo, plačevati smo morali takso za prestop meje, imeli smo bencinske bone, danes dostopne življenjske potrebščine pa smo morali  kupovati čez mejo. “Živeli smo krizo,” je poudarila na začetku predstavitve zbornika in odprla razpravo o jugonostalgiji.Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je uvodoma povedal: “Takrat ko zaideš, se moraš vrniti na začetek. Če o čem obstaja soglasje v Sloveniji, je to, da stanje, kakršnega ga živimo, ni v redu.” Po njegovem bi zato naslednji korak moral biti poenotenje o tem, kaj so vzroki za takšno stanje in poenotenje o tem, katere korake je potrebno narediti, da pridemo iz tega stanja.Nato je spregovoril o jugonostalgiji. “To, da včasih ni bilo socialnih razlik, je larifari. Ko sem prišel študirati v Ljubljano, sem na fakulteti srečal sošolce, ki so lahko v enem dnevu zapravili več kot jaz v enem mesecu. Da ne govorim o temu, kako se nekateri imeli na razpolago Brione, bolnišnico Petra Držaja, pa posebne trgovine, svežo oskrbo iz Gotenice in lovišča po celi državi. Za kakšnih 10% ljudi je bil socializem dejansko raj na zemlji,” je spomnil. “Jugoslovanski diktator Tito je imel 75 protokolarnih objektov po celi državi, več kot kasneje Gadafi ali Sadam Husein. Imel je celotno brionsko otočje zase in res ni rabil zasebne lastnine, ker je bila cela država njegova. Pri teh je jugonostalgija razumljiva. Komu ne bi bilo žal za takšnimi časi?” je dejal.”Za naš čas pa je bistveno spoznanje, da več kot je te jugonostalgije, več je tudi ponavljanja vzorcev iz nekdanje Jugoslavije,” je bil jasen. “Najhujši dokaz za to so milijarde, za katere smo zadolženi. Slovenija, ki šteje dva milijona ljudi, je v vsoti zunanjega dolga že pred tremi leti prehitela nekdanjo Jugoslavijo,” je opozoril. “V 80 letih prejšnjega stoletja se je Jugoslavija pospešeno zadolževala in prav nezmožnost vračanja dolgov je pripeljala državo v hudo krizo. To se je zgodilo zaradi tega, ker smo porabili več kot smo ustvarili,” je dejal. V Sloveniji se je po njegovem v času od leta 2008 do danes dogajalo nekaj podobnega. “Bolj se je govorilo o dobrih starih jugoslovanskih časih, več ljudi je hodilo v Kumrovec in na Dedinje, več posojil smo najemali. In danes bi bili v podobnem položaju, če ne bi bili člani Evropske unije in evroobmočja,” je bil jasen.Opozoril je, da bo Slovenija prihodnje leto potrebovala pet milijard svežega denarja, da vrnemo stare dolgove in plačamo obresti, v proračun pa se letno zbere manj kot osem milijard. “Če Slovenija ne bi bila v Evropski uniji in v evroobmočju, bi naslednje leto morala razglasiti tehnični bankrot in dobiti posojila od Mednarodnega denarnega sklada. Spet bi čakali v vrstah za kruh,” je povedal.Po njegovih besedah smo se iz zgodbe o uspehu prelevili v dvojni evropski problem. “Prvič zato, ker smo se toliko zadolžili, da ne moremo sami financirati dolga, drugič pa zato, ker smo z reševanjem te situacije toliko časa odlašali, da izstopamo iz vzorca reševanja krize. Naš problem je bil, da smo stanje skrivali,” je dejal. Spomnil je, da centralna banka ni opravila svojega dela in da je skrivala pravo sliko o bančnem sistemu pred vlado. O Probanki in Factor banki je povedal, da bi morali iti v stečaj in ne v likvidacijo. “V likvidacijo so šli, da se ne bo ugotavljala odgovornost pri tistih, ki so to stanje povzročili,” je dejal.Spregovoril je tudi o Majniški deklaraciji in o Temeljni listini. “V teh dveh dokumentih je izražena osnovna konceptualna razlika, ki je obstajala v takratni slovenski politiki glede naše prihodnosti,” je dejal. “V Majniški deklaraciji je namreč pisalo, da želimo živeti v svobodni in suvereni državi slovenskega naroda, Temeljna listina pa pravi, da je mesto Slovenije še naprej v Jugoslaviji,” je spomnil. “Ko je Demos zmagal na prvih volitvah, se je začela Majniška deklaracija uresničevati. Vendar je v politiki obstajalo tudi nasprotje, ki je bilo konceptualno utemeljeno v Temeljni listini. V praksi se je to pokazalo ob glasovanjih za konkretne ukrepe, ki jih je bilo potrebno sprejeti v času do osamosvojitve. Najpomembnejši zakoni so bili sprejeti z nekaj pičlimi glasovi Demosove večine. Podpisniki Temeljne listine so si prizadevali, da vlada ne bi sprejela operativnih ukrepov za to, da bi bila osamosvojitev možna in ukrepov, da bi se Slovenija lahko ubranila v primeru agresije. Zavzemali so se za operetno osamosvojitev,” je dejal.Spregovoril je tudi o razorožitvi TO in ponovno poudaril, da je šlo za eno izmed najbolj sramotnih dejanj v slovenski zgodovini. Slovenska TO je imela v začetku leta 1990 oborožitve za skoraj 100 tisoč ljudi. “Del tega orožja so iz Slovenije odpeljali že pred volitvami v začetku leta 1990. Slovenske oblasti – Tomaž Ertl, Milan Kučan, Dušan Šinigoj, Miran Potrč in ostali, ki so bili na ključnih pozicijah – so to vedele, pa ni nihče ničesar ukrenil,” je povedal. “Glavni val razorožitve pa je bil na dan brez oblasti, na dan ko je prisegla Demosova vlada, vendar še ni prevzela poslov. Ta dan je bil spretno izbran in je bil dogovorjen med Beogradom in socialistično slovensko oblastjo,” je povedal in dodal: “Veliko vprašanje je, ali bi brez razorožitve prišlo do agresije na Slovenijo.”Poudaril je, da je razlika med Majniško deklaracijo in Temeljno listino vidna tudi danes. “Tisti, ki smo podpisali Majniško deklaracijo, smo iskreno delali za državo. Tisti pa, ki je omogočil razorožitev TO, podpisal deklaracijo za mir, v kateri je pisalo, da Slovenija ne potrebuje vojske, so vzporedno vlekli poteze, zaradi katerih boste vi in vaši otroci v prihodnosti odplačevali 30 milijard dolga,” je bil jasen.Ob koncu je povedal, da je potrebno premisliti pot, ki nas čaka. “Samospraševanje, do katerega danes prihaja, je prvi korak k rešitvi. Velik del težav, v katerih smo, izhaja iz delitve med Majniško deklaracijo in Temeljno listino,” je dejal. “Nagrajeni so bili prav vsi, ki so nasprotovali ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve ali pa so celo nasprotovali osamosvojitvi. Tak primer je Franco Juri, ki je dve leti po osamosvojitvi postal veleposlanik v Madridu. Ali pa Roman Jakič, ki je agresivno nasprotoval vsemu, kar je dišalo po ukrepih za zavarovanje slovenske osamosvojitve. Žalil je nastajajočo Slovensko vojsko, danes pa je minister za obrambo. To je ena najhujših žalitev, ki se je zgodila v samostojni slovenski državi,” je opozoril predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in dodal: “Nagrajeni so bili tisti, ki niso imeli prav. Če bi zmagala Temeljna listina, bi bila Slovenija del nekega preostanka Jugoslavije z razvojnim zaostankom, kot ga ima danes Srbija.”