Predsednik Evropske komisije J. M. Barroso v državnem zboru

Predsednik evropske komisije je nagovoril poslance. Jose Manuel Barroso: “Najprej bi rad izrazil veliko osebno zadovoljstvo, ki ga čutim v tem trenutku, ko govorim temu poslanskemu zboru in hvala, da ste mi dali to čast. To je moj prvi uradni obisk v Sloveniji kot predsednik Evropske komisije in zares sem navdušen, da sem danes z vami. Ravno tako sem vesel, da lahko danes spregovorim vam, izbranim predstavnikom slovenskega ljudstva, kajti želim, da bi komisija imela tesne stike z nacionalnimi parlamenti. Važno je, da imamo neposreden stik z izvoljenimi predstavniki ljudstva in državljani. Zaradi tega sem posebno vesel, da me danes spremljata člana komisije gospa Margot Wallström in Janez Potočnik. Po dveh letih, ko ste vstopili v EU, vas pozdravljam. To je bil za vse dogodek zgodovinskega pomena, to je bil vrhunec dolgih naporov in na tem mestu slovenskemu ljudstvu čestitam. Slovenija se je vedno štela za zelo evropsko državo in še več kot to, ker pokriva ozemlje od Alp do Sredozemlja in tudi del Panonske doline, lahko pravzaprav vidimo Slovenijo kot mikrokozmos Evrope. Politični pretresi na tej reki, v tej regiji pa so pomenili, da je moralo vaše ljudstvo stoletja čakati, da se izpolnijo njihove sanje o neodvisnosti. Skozi zgodovino ste prav gotovo skrbeli predvsem za svoj jezik in kulturo, na kar ste še posebej ponosni. Prispevali ste pomembna imena, npr. Drago Jančar, Franc Prešeren in mnoga druga, ki so pomembna imena v evropski literaturi. Dolgo ste čakali na neodvisnost in popolnoma jasno je, da ste želeli svojo usodo povezati z usodo Evrope. Prav gotovo vam na tem lahko čestitam, na izrednem uspehu države pri gospodarski in politični integraciji v EU in seveda pri vključevanju v tekoče tokove v EU. Leto 2005 je bilo ključno za Evropo, bili smo priča mnogim problemom, vendar smo jih skupaj uspeli preseči. Dobili smo dogovor o finančni perspektivi in sedaj vemo, da je prišel čas, da smiselno in globoko premislimo o tem, kaj želimo doseči in kako bomo to dosegli. Kar se tiče ustavne pogodbe, to je dokument, ki zahteva razmislek. Ne smemo se pritoževati na izhod, za katerega bi mogoče želeli, da bi bil drugačen, ampak se moramo osredotočiti na nekaj pozitivnega. Prisluhniti moramo državljanom. Vemo, da so skoraj vse države članice zaskrbljene predvsem glede delovnih mest, glede zdravstva, socialnega varstva, dostopa otrok do izobraževanja zlasti visokega izobraževanja, glede kakovosti življenja, kakovosti okolja in naša naloga je, da tem državljanom povemo, da je Evropa dejansko del rešitve vseh teh problemov. Nobena država posamična članica nima dovolj moči, zaradi tega se je edino na evropski ravni mogoče ustrezno spopasti z vsemi temi izzivi. Seveda bomo imeli težave pri prilagajanju, vendar je to zaradi tega, ker smo gospodarsko nepripravljeni za izide globalizacije. To ni vprašanje zadnje širitve ali nedelovanja skupnega trga. Resnica je prav drugačna. Glavni akterji tega priključevanja vam bodo prav gotovo povedali, kakšne gospodarske prednost in stabilnost je prineslo priključevanje oz. širitev prinesla. Naša ocena je, da je priključitev novih držav prinesla gospodarski napredek ne le državam samim ampak tudi celotni združbi. Težko je reči, da je demografska, gospodarska in socialna situacija perfektna, vendar mislim, da je naš glavni problem sedaj problem zaupanja. Vprašanje je, kako lahko spet pridobimo zaupanje naših državljanov. To je osnovno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, evropske institucije, socialni partnerji, civilna družba, vlade, nacionalni parlament in vsi drugi, kakšne so naše skupne vrednote. Če želimo demokracijo, svobodo, solidarnost, socialno kohezijo, vse tisto kar podpirajo od Lizbone do Stockholma, lahko vse skupaj zagotovimo le, če se spopademo z globalizacijo, če jo obvladamo, po drugi strani pa povečamo družbeno blaginjo. Čas, ki smo si ga vzeli za premislek, že prinaša svoje prednosti. Vzeli smo svojo prihodnost v lastne roke. V Hampton Courtu med britanskim predsedovanjem so vodje 25. držav članic in evropske institucije prevzeli nase odgovornost in se odločili, da bodo začeli s skupno pobudo in s poudarkom na prioritetnih zadevah. Prioritetne zadeve, ko gre za dobrobit naših državljanov, več delovnih mest, proaktivni pristop k demografskem staranju EU in socialnim sistemom, več raziskav in razvoja za boljšo konkurenčnost, varnost na področju migracij terorizma, varstva potrošnikov in vprašanja energetike, ki so postala zelo aktualna v preteklem obdobju. Nova Lizbonska strategija naj temelji na nacionalnih programih. Poudarim naj, da države članice igrajo pomembno vlog pri tako imenovanem Road Mapu, zato, da se poveča število delovnih mest in konkurenčnost v Evropi ter gre za povečanje deleža proračunskih sredstev za raziskave in razvoj. Konstruktivne politike so potrebne za financiranje pokojninskega sistema in zdravstvenega varstva. Slovenski program se v naših očeh kaže kot uspešen in 3 % vašega proračuna do leta 2010 nameravate porabiti za raziskave in razvoj. Veliko se je naredilo na poenostavljanju zakonodaje in času, ki je potreben za ustanovitev podjetja. Veliko pa je treba še izboljšati, kot je na primer razvoj na znanju temelječega gospodarstva. Cilj je jasen. Slovenija naj postane bolj konkurenčna in naj ima večjo trajnosnost zato, da se bo bolje spopadala s socialnimi in okoljevarstvenimi problemi v prihodnosti. V tem ste zelo podobni drugim državam članicami in komisija pri tem upošteva specifične nacionalne značilnosti. Želimo si odprte, uspešne in napredne Evrope. Nov zagon pri implementaciji Lizbonske strategije na terenu, se pravi v državah članicah, se je začel obetavno. Upoštevamo vse zainteresirane in uporabljamo ustrezna sredstva. Sedaj pa moramo iti korak naprej in našim državljanom dejansko zagotoviti to, kar od nas pričakujejo. Na naslednjem evropskem svetu marca, pod avstrijskim predsedovanjem, se bomo osredotočili predvsem na to, kaj lahko naredimo, da dejansko izvedemo to, kar smo obljubili. Vendar pa imamo tudi plan D oz. načrt D, demokracija, dialog in debata. To je načrt za obdobje razmisleka, ki mu jaz raje pravim obdobje aktivnega razmisleka, na osnovi katerega naj skupaj zgradimo našo prihodnost. Kaj je tu torej bistvo? Bistvo je poslušati ljudi in prisluhniti vsem državam članicam, zato da dosežemo nov konsenz o politikah, s katerimi bomo zgradili Evropo, ki se bo spopadla z izzivi 21. stoletja. 25 držav članic nam mora povedati, kaj si želijo in česa se bojijo. Kar se tiče globalizacije, pričakujemo specifično in izrazito akcijo. Zato smo oblikovali posebno orodje in ta načrt hočemo uporabiti, da slišimo od državljanov, kaj si želijo, pa tudi, da jim razložimo, za kaj v Evropi gre. Nacionalni parlamenti so pri tem po definiciji naši osnovni partnerji, kajti ti so glavna povezava med evropskimi institucijami in evropskimi državljani. In po drugi strani ste v poziciji, da lahko motivirate ali celo prepričate nacionalne vlade. Zaradi tega vam danes govorim osebno, zato da vas zaprosim, da vključite evropska vprašanja v politično prakso in programe vaših strank. Zahtevam pravzaprav, da prevzamete odgovornost za Evropo, da kombinirate nacionalne in lokalne iniciative. Evropa ni zunanja politika, ampak je notranja politika 25 držav. Torej, razpravljali bomo o Evropi, o dodani vrednosti, o odprtih vprašanjih in o možnostih ter pomanjkljivostih in o vplivu Evrope na življenje državljanov. Vendar ko govorimo o odnosih z volivci, potem so nacionalni parlamenti obraz Evrope. Spoštovani člani parlamenta! Verjamem, da boste zagotovili tisto, kar je potrebno za naš uspeh, in sicer, politično voljo, instrumente za delovanje in delovanje, ki nam bo povrnilo zaupanje volivcev. Sedaj imamo novo Lizbonsko strategijo in mi smo tisti, ki moramo prisluhniti državljanom EU, zato da lahko skupaj oblikujemo prihodnost. Seveda potrebujemo Evropo, ki bo izpolnjevala svoje obveznosti, in pri tem ne smemo izgubljati časa. Želim si torej odprte Evrope, Evrope, ki je prepričana, da lahko stopi v svojo prihodnost, Evropa, ki je dinamična, sposobna inovativnosti, Evropa, ki je povezana, po drugi strani pa tudi pluralistična. Želim si Evropo, ki zaupa v svoje vrednote. Moto Evrope je enotnost v različnosti. Približujemo se vstopu evra v Sloveniji, to so mejniki, ki prihajajo. Pristop Schengenskem območju v jeseni 2007 in predsedovanje EU v letu 2008. To so bistveni mejniki in izzivi, pa tudi cilji in to so dejansko simbolični cilji za Slovenijo, ki je po eni strani v srcu EU in Slovenijo, ki je v svojem srcu evropska. In če vam sedaj poskušam dati sporočilo v nečem kar je blizu vašemu jeziku: Slovenija v Evropi še naprej uspešna, čestitam vam za dosedanje uspehe.”