Predsednik državnega zbora povzročil nezakonito stanje

Hud procesni spodrsljaj vodstva državnega zbora v primeru glasovanja o imuniteti sodniku. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na današnji redni seji opozoril na procesne kršitve, ki so se zgodile v primeru pridržanja celjskega sodnika in za katerega je odgovorno vodstvo državnega zbora. Ob tem je tudi poudaril, da je poslanska skupina SDS doslej vedno glasovala proti uveljavitvi imunitete, tako za poslance Državnega zbora, kot za ostale funkcionarje.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani kolegi. Gospa ministrica. Mandatno-volilna komisija je v četrtek odločala na izredni seji, na nujni seje o imuniteti za sodnika Škoberneta. Moram reči, da smo na tej komisiji soglasno izglasovali, da se imuniteta sodniku ne prizna. Vendar se je v tem času zgodilo, da ni bila sklicana tudi izredna seja DZ, na kateri bi DZ v skladu s Poslovnikom tudi odločil o tem, ali je ta sklep tisti, na osnovi katerega je temu sodniku možno podaljšati pridržanje oziroma ga pripreti za daljše obdobje. Mi nimamo težav s tem, da ne bi podprli predloga, da se sodniku imuniteta ne prizna, vendar nas zanima, zakaj je prišlo v tem konkretnem primeru do kršenja postopka oziroma do te pravne praznine, kajti imuniteto podeljuje ali pa ne podeljuje Državni zbor in ne Mandatno-volilna komisija. Sprašujemo se, ali je ta, lahko rečemo, zavestna, ali namerna, ali pa dogovorna napaka, kaj v povezavi s tem, da so nekateri nosilci izvršne oblasti tako kot vidimo iz zadnjih dopisov v povezavi z omenjenem sodnikom. Ali se je tudi v tem primeru zgodilo, da je lahko eden izmed državnih organov, v tem primeru, Državni zbor in Državni zbor predstavlja in za njegovo zakonitost dela skrbi predsednik Državnega zbora tisti, ki je povzročil nezakonito stanje in da se je temu sodniku, potem podaljšala pripornost novega sklepa, ki ga ni.

Dokler DZ ne potrdi, da se temu sodniku imuniteta ne prizna do takrat ta sodnik ne more biti priprt. To ocenjujemo, da gre za hud procesni spodrsljaj vodstva DZ, ki ni zadeve, ki ni odločanja o odločitvi Mandatno-volilne komisije, ki je sklep korektno procesirala uvrstil na izredno sejo DZ niti taka izredna seja ni bila sklicana. To ocenjujemo, spoštovani predsednik Državnega zbora, da gre za hudi spodrsljaj. Da gre, po našem mnenju, za zavestno odločitev, da se povzroči ta pravna praznina in da se tudi na neki zavestni način krši kazenski postopek in pravila, ki v zvezi s tem veljajo za funkcionarja. Ni to prvič, da se je to zgodilo v Državnem zboru. Me zanima, kakšni bodo ukrepi, kakšne bodo posledice? Kaj boste kot predsednik Državnega zbora storil, da se bo to nezakonito stanje odpravilo? In pa, da se poskrbi, da se to ne bo več ponovilo?

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani, kolega Tanko. Nobenega nezakonitega stanja ni, poslovniška določila so jasna in razmerja urejajo, 208. člen Mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča in podelitev imunitete, v tem primeru poslanca, analogno tudi sodniku, ki je v priporu, Državni zbor na prvi naslednji odločitev Mandatno-volilne komisije potrdi ali razveljavi in spremeni. V nobenem oziru, do potrditve velja to, da mu imuniteta ni bila priznana, Državni zbor pa seveda to odločitev lahko spremeni. Da Državni zbor odloča, treba se je zavedati, da je tudi Mandatno-volilna komisija del Državnega zbora in vsi ti členi naprej so jasni, vedno je tako bilo, vedno smo ravnali na isti način in nobene pravne praznine ni, razen seveda za eventualnega odvetnika, priprtega sodnika. To pa mogoče, vendar ne za pravno ureditev, kot jo poznamo. Sicer bi bilo zelo nenavadno, da bi se moral Državni zbor ob potrditvi imunitete recimo sestajati v nedeljo zjutraj, če je to potrebno in tako naprej. Te zadeve so urejene v Poslovniku in čiste in nedvoumne in takšna je tudi interpretacija pravne stroke. Prosim. Ne bomo razpravljali več o tej zadevi, ker je nepotrebna in tudi ne vodi k ničemer.  Imate proceduralno?

JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Najprej ugovor na vaš zaključek. Mi smo podprli, do zdaj, vse tiste predloge za zavrnitev imunitete, tako poslancem Državnega zbora, kot ostalim funkcionarjem. Zato to, kar ste povedali, da se postavljamo mi za odvetnike tega sodnika, absolutno ne drži in nima nobene podlage v dosedanjih postopkih in ravnanjih poslanske skupine. To je prvič. Za naprej bi vas lepo prosil, da komentirate, če že komentirate, tisto, kar ima podlago v dejanjih poslanskih skupin in poslancev. To, kar ste ugotovili je nima.

Drugič. Poslovnik Državnega zbora ima tudi 212. člen, ki ureja postopke v zvezi z imuniteto drugih nosilcev javnih funkcij in tu bom prebral 212. člen: “Državni zbor odloči o tem ali dovoli, da se sodnik, ki je osumljen kaznivega dejanje pri opravljanju sodniške funkcije pripre ali da se zoper njega začne kazenski postopek na zahtevo pristojnega organa. O dovoljenju, da se sodnik pripre, odloči Državni zbor po tem ko pridobi mnenje Sodnega sveta.” Državni zbor v tem konkretnem primeru ni odločil. Ni odločil. In zato sprašujem, kaj in kako boste ravnali v tem primeru, ko Državni zbor, za katerega zakonitost dela ste vi določeni in to določa tudi Poslovnik v svojih določbah, mislim, da 21. člen, ni ravnal v skladu z zakonitostjo oziroma s podlagami, ki so za to predvidene. V tem primeru ste storili hudo procesno napako, dovolili ste, da se je izrekel nek ukrep proti nekomu, na podlagi odločitve, ki ni verificirana z odločitvijo Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija v teh primerih je samo delovno telo, ki pripravi sklep za procesno odločitev Državnega zbora tako, kot ostala delovna telesa. In v teh sodnih postopkih nobena odločitev Mandatne komisije ni dokončna, ampak prehodna. In tu že vnaprej povem, da ne boste spet kaj zavili kakšno zadevo na kakšno stran, spoštovani predsednik, da se razumemo, mi bomo potrdili predlog, da se sodniku ne prizna imunitete, vendar sprašujemo, zakaj se je povzročilo to stanje, da dva ali tri dni v tem postopku pridržanja/priprtja za tega sodnika ni pokritja. In to pomeni kršenje pravne države, kot pri arhivih, ki ste jih nezakonito zaprli in je to odločil državni organ, da ne bo spoštoval zakona, je v tem primeru predsednik Državnega zbora tisti, ki ni poskrbel, da bi se ta sklep Mandatno-volilne komisije ustrezno podprl s sklepom Državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: K temu kar sem dodal, naj vam citiram še 214. člen, ker pač vi tega niste hoteli citirati. “V primerih iz prejšnjih dveh členov”; se pravi 213. in 212., ki se nanaša na sodnike; “se smiselno uporabljajo določbe tega Poslovnika v postopku v zvezi z imuniteto poslancev.” Zato je ta razprava o tem zaključena, in Državni zbor in Mandatno-volilna komisija je ravnala pravilno, torej ni dala imunitete. In o tej odločitvi bo razpravljal in odločal Državni zbor, jo bo sprejel, potrdil ali razveljavil.