Predlogi Janeza Janše pred nekaj meseci so danes topla voda Mira Cerarja

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji odločajo tudi o vladnem predlogu o izvajanju pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil poslanec Žan Mahnič.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

ŽAN MAHNIČ: Hvala za besedo. Aktivacija 37. a člena prihaja, kot smo že slišali, absolutno prepozno. Prihaja v luči zaostrenih razmer in prihaja tudi kot jasna napoved, da se vlada zaveda, da bo težko obvladovala migrantski val. Da bo težko branila državno mejo in da bo za to potreben večji angažma Slovenske vojske. Kljub temu, da smo v Slovenski demokratski stranki skozi celotno obdobje, tam nekje od oktobra, ko so se prvič pojavili ilegalni migranti v Sloveniji, opozarjali na neustrezne odzive vlade, na neustrezne in predvsem nepravočasno pripravljene ukrepe, pa bomo v tem primeru državotvorni in bomo sklep, za katerega je potrebna dvotretjinska večina, podprli. Tega ne delamo zato, da bi reševali koalicijo, pač pa delamo to zato, da bomo reševali in pripomogli k varnosti naših državljank in državljanov, pri čemer v Slovenski demokratski stranki izražamo obžalovanje, da niste poslanke in poslanci koalicije takrat podprli še dodatne alineje k odstavku tega 37. a člena Zakona o obrambi, ko smo ga sprejemali, v katerem bi določili tudi ta razširjena pooblastila Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje ob izrednih dogodkih, da so pooblaščeni tudi za varovanje premoženja državljank in državljanov. Tudi o tem je bilo govora na odboru in prepričan sem, da se bo na koncu to izkazalo kot potrebno.

Pomemben je že namig, da se meja zapira

Aktivacijo 37. a člena v Slovenski demokratski stranki gledamo kot stopnjevanje nekaterih pritiskov, predvsem države in pa Evropske unije, za omejitev tega migrantskega toka. Kljub temu, da se je čez zimo migrantski tok umiril pa prihajajo pomladni meseci, ki bodo formalno nastopili že čez en mesec in kot smo tudi danes že slišali, se ponovno pričakuje val migrantov. Makedonija ob zaostrenih pogojih vstop v državo omogoča samo tistim ilegalnim ekonomskim migrantom, ki sicer so iz območij, kjer so preganjani zaradi verskih, političnih ali drugačnih prepričanj. To se pravi iz Sirije in pa dela Iraka, vidimo pa, da je bila sprejeta odločitev, da se tudi Afganistancev ne bo več sprejemalo, kar je seveda pravilno, saj je Afganistan trenutno stabilizirana regija. Pa vendar, kljub temu vidimo poročanje, da teh 4.000 migrantov, kolikor jih je zaradi teh ukrepov ostalo pred makedonsko mejo, praktično ne morejo več obvladati. Evropska unija se nikakor ne more zediniti, kakšni so pravi ukrepi, s katerimi bi morali postopati. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so ukrepi, ki se v neki meri, zdaj začeli nakazovati s strani Avstrije, posledično tudi Slovenije in nekaterih ostalih držav na tej balkanski migrantski poti, pravilni.

Pa vendar, pravilno bi bilo, da ko je oktobra pljusknil ta val čez našo državo, da bi takrat začeli to zadevo omejevati. Bodisi bi na ta način poslali sporočilo, da je pot v Evropo po balkanski poti zaprta in bi protestniki, oziroma bi tisti, ki želijo na vsak način priti, kljub temu, da so jim tudi takrat že v določenih časovnih obdobjih mejo zaprli, ko pa se je nabrala masa in ko so se začeli protesti pa so države meje odprle, sporočili, da je vstop v Evropo onemogočen. Tako bi se iskalo druge poti in države bi morale tiste, katere bi potem te poti targetirale, na svoj način poskrbeti, da bi se te poti zaustavile. Žal, Nemčija še vedno vztraja na svojem. V Slovenski demokratski stranki se tukaj ne strinjamo, ker vidimo, kljub obljubi o 3 milijardni pomoči, kljub obljubi liberalizacije viz Turčija ne naredi nič, da bi zaustavila ta migrantski val, še več, kljub vsej mornarici, ki jo ima Turčija, kljub vsej mornarici, ki jo ima Grčija, migranti še vedno neomejeno prečkajo morje med Turčijo in Grčijo in da je ironija še večja, potem dve državi, ki sta članici Zveze Nato, Zvezo Nato zaprosita za pomoč, ta pa velikodušno pošlje tri ladje obalne straže. Kar je po eni strani logično. Nato ni poklican za to, da bo omejeval te migrantske poti, pač pa bi to morala narediti Grčija sama.

Za primer, kako se Združene države obnašajo oziroma kako Združene države rešujejo ta problem. Tam je pravilo, da ko stopiš na ameriška tla, so potem Združene države dolžne poskrbeti zate in zato oni učinkovito že na morju preprečujejo vse te poti iz Bahamov, s Haitija, iz Portorika, s Kube, da migrante ustavijo že na morju. Z vsemi državami imajo sklenjen sporazum in jih vračajo nazaj. Tri tedne nazaj, ko smo z odborom parlamentarne skupščine Zveze Nato obiskali bazo obalne straže v Miamiju, so nam to tudi pokazali praktično. Pokazali so nam tudi številke in če kje, potem tam učinkovito ustavljajo ta val. Seveda pa so tam že zdavnaj prešli od besed k dejanjem. Vedo, kaj pomenijo migracije, ker se soočajo tudi z drugimi problemi, in to je edino učinkovito. Pri nas pa delamo ravno obratno. Mi se pa hvalimo, kako Triglav reši migrante iz morja, kar je seveda pravilno, ampak namesto da bi jih potem peljali na obale Libije, jih peljemo v Evropo. In s tem naša bojna ladja, oziroma naša ladja Triglav pomaga reševati begunce, oziroma migrante, ki predstavljajo problem v Evropi.

Zavrnejo predloge SDS, nato jih predstavijo kot svoje

Pri takšnem vprašanju, kot je aktivacija člena, ko na mejo pošiljamo vojsko, se je vendarle treba ozreti tudi nazaj, pregledati nekatere ukrepe, tudi tiste, v katere je bila do sedaj že vključena Slovenska vojska, pregledati njihovo realizacijo. V Slovenski demokratski stranki smo v tem času konstruktivno sodelovali v državnem zboru. Podpirali smo vse odločitve vlade, ki so se nanašali na reševanje tega migrantskega vala, hkrati pa smo predlagali tudi svoje predloge, ki so bili večinoma v predlogih zakonov, v predlogih priporočil in katere ste seveda konsistentno zavračali, označevali kot nepotrebne in kot tratenje časa. 

Ob tem bi rad opozoril, ko smo sprejemali novelo zakona o obrambi, ko smo uveljavljali ta 37. a člen, je bilo takrat govora tudi o teh povratnikih, kaj z varnostnega vidika, ko se je takrat odprlo predvsem to vprašanje varnosti, storiti s temi povratniki, z Evropejci, katerih je šlo več kot 5.000 se borit v Daješ, oziroma po naše v Islamsko državo, in se sedaj vračajo. No, tukaj naj spomnim, da smo decembra 2014, in ker ni bilo sprejeto potem še marca 2015, v Slovenski demokratski stranki predlagali dvakrat spremembo Kazenskega zakonika, torej vložili smo novelo Kazenskega zakonika, z namenom, da preprečimo odhod Slovenk in Slovencev, naših državljanov in tudi tujih državljanov, ki prečkajo naše ozemlje, v Sirijo, Irak, dele Islamske države. Skratka, z novelo zakona smo hoteli preprečiti udeleževanje v terorističnih akcijah. Takrat smo bili zavrnjeni z besedami, da vse to že imamo inkriminirano in da ne potrebujemo spremembe Kazenskega zakonika v tej smeri. Če se ne motim, je ravno Odbor za pravosodje, ne vem, ali pretekli teden ali pred 14 dnevi, dal soglasje vladi, da je pa naenkrat potrebno spremeniti zakon in onemogočiti pot v Sirijo tistim, ki se želijo udeležiti spopadov, ki se želijo udeležiti spopadov ne samo v Siriji, ampak tudi v tujini, in sodelovati v terorističnih akcijah. To se pravi, leto in pol nazaj, ko smo mi to predlagali, ste rekli, da ta dejanja že so inkriminirana, od prejšnjega tedna pa kar naenkrat niso več inkriminirana. Skratka, zopet gre za politični prestiž, da se določene zadeve, slišali smo očitno, glede na to, kar je takrat sekretar Stare govoril in kaj se govori danes, celo z lažmi, samo da ena stvar, ki jo predlaga Slovenska demokratska stranka, ni sprejeta, sedaj boste pa točno to sprejemali.

Predlagali smo novelo Zakona o mednarodni zaščiti, ki bi bila samo še nadgradnja nekaterih ostalih ukrepov, tudi tega, da bi na tak način razbremenili Slovensko vojsko, in da mogoče danes sploh ne bi bila potrebna ta aktivacija 37. a člena, ker bi tako zaostrili pogoje za vstop za prejem in podelitev mednarodne zaščite, da bi praktično postali nezanimiva država ne samo za zaprositev za azil, ampak tudi za prečkanje. Zahtevali smo sklic izredne seje državnega zbora, predlagali smo priporočila, vse zavrnjeno. Večkrat smo predlagali in sklicali seje Odbora za obrambo, na notranje zadeve, zdravje, pravosodje in bili vedno z vsemi sklepi, z vsemi priporočili zavrnjeni. Nenazadnje tudi, če ne bi Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb imela večine zagotovljene s strani opozicijskih poslancev, bi, v to sem prepričan, bil zavrnjen tudi sklep, da smo se prej, kljub temu, da smo mislili, da se bomo seznanili s štirimi scenariji, smo se predvsem seznanili, kaj se je v preteklosti dogajalo, skratka nek povzeting »klippinga« domačih in tujih medijev, nič pa nismo slišali o tem, kaj se bo dogajalo v prihodnje. To kar se dogaja sedaj, ko ste predlagali, pošiljate več vojske na meje, to dela tudi Avstrija, to pošiljajo tudi drugje. Kljub temu smo v Slovenski demokratski stranki prepričani, da to ne bo dovolj, da Slovenija nima dovoljšnjih kapacitet, ne s strani policije ne s strani vojske, da bi lahko zavarovala celotno južno mejo 670 kilometrov.

Predlogi Janeza Janše so danes topla voda Mira Cerarja

Že 25. oktobra 2015 smo predlagali, da se naj sprejme pomoč iz tujine. Takrat je bila zavrnjena, potem se je govorilo o neki številki 400 policistov, sedaj se vidi, da bi zavarovanje te želetkaste žice, kakorkoli temu rečemo, tehničnemu sredstvu in pa zavarovanje zelene meje, potrebovali še petkrat toliko pomoči iz tujine. Dobro, sedaj če ste se odločili za pošiljanje naših ljudi in pa zavarovanje makedonsko-grške meje, naj povem, to je bil predlog predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janše 18. novembra 2015, naj takoj stečejo pogovori, in da se naj takoj dogovorijo Hrvaška, Srbija in Makedonija skupaj z nami, Avstrijo in pa še Višegrajsko skupino držav, kako bomo zgradili ta drugi obrambni zid, kako bomo postavili mejo za Grčijo, ki ji več kot očitno ni v interesu, da bi zaustavila ta migrantski val. Mediji takrat niso veliko poročali, takrat ko se je šlo o tem 80 milijardnem posojilu Grčiji, kako so ministri izsiljevali na sejah tako Evropskega parlamenta kot tudi drugje, da počakajte pomad, boste že videli, vse vam bomo vrnili v obliki migrantov. In da so ti ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo, pravi, dokazuje samo to, da Grčija skuša izvajati pritisk na Slovenijo, da naj ne sprejemamo takšnih odločitev, ker obstaja nevarnost, da bodo pa potem Grčijo preplavili migranti. To ni naš problem. To je problem Grčije. Ona ima eno izmed najmočnejših mornaric na svetu, imajo dovoljšnje kapacitete, da zaustavijo migrante in če jih do sedaj niso, jih bodo očitno sedaj morali. 

Hkrati je bilo 18. novembra 2015 tudi predlagana pravočasna sprožitev diplomatskih aktivnosti za pridobitev dodatne pomoči, bodisi Sloveniji bodisi tisti državi, na balkanski poti, ki bi začela varovati svojo državno mejo kot zunanjo mejo EU. Vse to so predlogi, ki jih je naš predsednik Janez Janša pod zapisom »Konec Evrope« napisal 18. novembra lani. Označeni so bili kot destruktivni. December, januar, februar, po treh mesecih te predloge predsednik Vlade Miro Cerar predstavlja kot ravnokar odkrito toplo vodo in jih prodaja kot svoje v Evropi. Mu ne zamerimo, hvala bogu, da jih, zamerimo mu samo to, da nima svojih idej.

Prav tako se je, takrat ko je potekala debata o tem 37. a členu Zakona o obrambi in ko so zavrnili tisti naš predlog, da se vključi še nekatera druga pooblastila, odvila tudi debata o postavitvi tehničnih sredstev, 28. oktobra lani je ravno tako bilo predlagano, da bi morala že avgusta oziroma julija, ko je Madžarska začela zapirati mejo, da bi morali graditi ograjo tudi mi, ampak to se ne bom ponavljal, ker o tem smo govorili pri prejšnji točki.

Pospešeno bi morali tudi dopolniti prostovoljno rezervno sestavo Slovenske vojske, to smo opozarjali 28. oktobra lani, ko je Janez Janša pisal Cerarju, zakaj ga ne bo na sejo Sveta za nacionalno varnost. Takrat je že bilo govora, mislim da 28. oktobra, ravno nekaj dni prej je državni zbor sprejel ta 37. a člen Zakona o obrambi, in bilo je jasno in glasno opozorjeno, kako je s številčnostjo vojakov, kako je s kadrovsko sestavo Slovenske vojske in takrat je bilo to označeno, kot da ne bo problem. No, ravno prejšnji teden pa je vlada sprejela srednjeročni obrambni program republike, s katerim načrtuje, predvidevam da tudi zaradi tega 37. a člena Zakona o obrambi, ki ga bomo danes aktivirali, verjamem da brez glasu proti, da bo država do konca leta rezervno sestavo Slovenske vojske močno, močno povečala. In zopet, če bi to naredili 28. oktobra lani, bi te vojake danes že imeli usposobljene, tudi bi si bili na jasnem, za koliko od teh lahko računamo, da se bodo odzvali, ker vemo, kako je bilo ob zadnjemu vpoklicu rezerve, od 700 ljudi se jih je odzvalo 60 odstotkov.

Kdo bo varoval migrantske centre?

37. a člen Zakona o obrambi govori o tem, da se določa, oziroma da se vojski daje pooblastila pri širšem varovanju državne meje. Če boste nadaljevali s tem, kar imate v načrtu, če boste gradili in odpirali nove migrantske centre, poleg tega da je jasno, da primanjkuje oziroma bo primanjkovalo, v kolikor bo ta problem eskaliral in če se države zavedajo problema, kar mislim da in verjamem, da Avstrija se ga, bo čedalje več teh ljudi prihajalo. Številčno ne bomo imeli sil, da bi varovale državno mejo, zanima me, kako se bo varovalo te migrantske centre? Policije bo premalo, vojske bo premalo, vemo pa, da smo sprejeli pooblastila za zavarovanje, da dajemo vojski dodatna pooblastila samo v primeru meje. Kako bo v primeru migrantskih centrov, kjer računate 4, 5, 6 tisoč in več ljudi. Tam bo tudi verjetno potrebna vojska, ampak po temu 37. a členu Zakona o obrambi pooblastil, razširjenih za notranjost države, v primeru migrantskih centrov nima.

Tako da, tukaj vas pozivam, da idejo o teh migrantskih centrih opustite. Nenazadnje cenim gospoda Šefica, ki tako močno vlaga trud, da bi nekje pa le podtaknil ta migrantski center, ampak prepričan sem, da če bi gospod Šefic toliko napora vložil v to, kot jih vlaga v to, kam bo pripeljal legalne migrante, kjer jih nikjer nočejo, ne v Kidričevem, ne v Šenčurju, sedaj slišim, da se za petek pripravlja tudi protestni shod v Lenartu. Če bi toliko te svoje volje vložil v iskanje rešitev za zaporo meje, če ne pri nas pa na grško-makedonsko meji, verjamem, da se danes ne bi bilo potrebno pogovarjati o tem, kje bomo oziroma kje ne bomo odpirali migrantskih centrov.

Pospešeno bi bilo potrebno tudi zmanjšati razliko med številom migrantov, ki vstopajo v državo in tistimi, ki jo zapuščajo, to sedaj na nek način skušamo narediti, problem pa je, če bodo ti ljudje začeli ostajati tukaj. Te kvote, to so se že razblinile, takrat smo se pogovarjali o 160 tisoč ljudi, ki bi jih morala Evropska unija sprejeti, takrat smo v Slovenski demokratski stranki te kvote na nek način podprli, hkrati pa smo tudi jasno in glasno povedali, 160.000 ljudi je meja, za katere Evropa lahko poskrbi. Pa jih ni prišlo 160 tisoč, prišlo jih je 1.300.000 in tako kot je prej povedal gospod Janša, ko bo pa čas, da sprejemamo tiste, mimogrede, poglejte si nekatere države, sosednje države Ukrajine, ki zavračajo Ukrajince, ki bežijo pred rusko agresijo, ti pa res so begunci, ampak se jih pač zavrača. In takrat, ko bo čas, bodo pa kapacitete v Evropi polne in kapacitete v Evropi s temi 160.000 bi že bile polne.

Skratka, predlagali smo številne rešitve, konkretne rešitve so bile predlagane, 28. oktobra, 18. novembra in pa 31. avgusta, vse v lanskem letu, vse so bile označene za nebodigatreba, konkretne rešitve takrat, ko se predsednik SDS Janez Janša ni udeležil seje Sveta za nacionalno varnost in je predlagal vrsto točk, o katerih sem tudi zdaj govoril, so bile označene za nekonstruktivne, hkrati pa jih vlada zdaj izvaja, to se pravi, da izvaja nekonstruktivne ukrepe in pričakujem, da boste tudi koalicijski poslanci na to besedo kaj rekli. Skratka, v Slovenski demokratski stranki bomo glasovali za in podprli aktivacijo 37. a člena, hkrati pa vas pozivamo, da so ukrepi, ki jih boste sprejemali v prihodnosti, če že ne pravočasni, pa vsaj učinkoviti. Hvala lepa.