Predloga proračunov za leti 2017 in 2018 imata preveč napak, v SDS ju ne podpiramo

Poslanke in poslanci danes in jutri obravnavajo predloga sprememb proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018. Stališče poslanske skupine je predstavil mag. Andrej Šircelj.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. ANREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik, spoštovani predstavniki vlade, kolegi in kolegice.  Danes, po nekajmesečnih razpravah finaliziramo našo razpravo o proračunu za leto 2017 in leto 2018 ter odločali bomo o tem, kakšna je ekonomska, finančna, socialna, gospodarska politika, tudi razvojna politika te vlade in s tem bodo postale tudi politike te države.

In moram reči, da sem nekoliko razočaran, ali pa precej razočaran nad ambicioznostjo pripravljenih proračunov, ambicioznostjo predvsem v smislu, kaj Slovenija zmore. In mislim, da Slovenija zmore veliko več, in proračun, ki odraža vizijo, ki odraža strategijo, ki odraža cilje te vlade, bi moral biti drugačen, oziroma oba proračuna za 2017 in 2018 bi morala biti drugačna, če ne drugega, ambicioznejša. Temeljiti bi morala tudi na dejanskih ukrepih vlade, na tistemu, kar nekateri rečete strukturne reforme. Dejansko pa bi morali temeljiti na ukrepih, ki bi imeli za cilj izboljšanje blaginje ljudi. Izboljšanje blaginje ljudi in blaginjo ljudi, se moramo zavedati,  ne ustvarja nobena vlada. Mit je to, da blaginjo ljudi ustvarja vlada, in mit je, da blaginjo ljudi ustvarja vlada Mira Cerarja. Vlade lahko ustvarijo izključno pogoje za gospodarstvo, za podjetništvo in s tem, seveda, tudi za večjo blaginjo.

In zaradi tega je treba pogledati, kakšne pogoje ustvarja vlada Mira Cerarja za gospodarstvo in kakšne ustvarja že dve leti in kakšne naj bi ustvarila tudi v prihodnje. Glede na to, da ni ukrepov, glede na to, da s temi številkami ne stojijo ukrepi, da niso pripravljeni ukrepi, seveda teh pogojev ne spreminja, kaj šele da bi jih dejansko izboljševala. Zaradi tega so ti proračunu tudi z veliko napak. Ni samo pomembno, koliko bo ta vlada s proračuni zagotovila za porabo, koliko več bo dobilo Ministrstvo za zdravje, koliko več bo dobilo Ministrstvo za gospodarstvo, ampak kako bodo ta sredstva ali ta denar dejansko porabljena. Učinkovito, gospodarno, manj učinkovito, manj gospodarno. In tukaj moramo priznati, kaj dejansko proračun pomeni. Pomeni na eni strani prihodke, večino teh prihodkov dobimo z davki, in na drugi strani odhodke, ker so odhodki še vedno večji kot prihodki, imamo zaradi tega primanjkljaj. Tukaj je veliko pozitivnih besed, kako se je ta primanjkljaj zmanjšal, vendar lahko dvomimo.

Vlada s proračunom krši zakone

Prvič, lahko dvomimo zaradi tega, ker niso ustvarjeni zakonski pogoji za sprejem proračuna. Zakonski pogoji za sprejem proračuna niso ustvarjeni zato, ker enostavno ni upoštevan, niso upoštevane vse zakonske določbe, ki se nanašajo na proračun. Ena izmed teh zakonskih določb je tudi ta, da je fiskalni svet tisti, ki pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil na podlagi predloga državnega proračuna, predloga sprememb državnega proračuna oziroma rebalansa državnega proračuna, ki je predložen v sprejem državnemu zboru. To določa 2. člen zakona o fiskalnem pravilu in tega zakona dejansko ta vlada ni upoštevala. Ni upoštevala tudi določbe, ki določa, da po predložitvi predloga državnega proračuna ali sprememb oziroma rebalansa državnega proračuna v sprejem državnemu zboru, na podlagi konsolidiranih bilanc sektorja države, ki mu jih posreduje ministrstvo, pristojno za finance, Fiskalni svet pripravi ocene o vseh teh dokumentih. Tega danes nimamo in zato lahko temelji odločitev o teh proračunih na veri, ne pa na dejstvih, ne na faktih, ampak na veri. Tukaj lahko vsi poslanci in poslanke verjamete, da je ta proračun pripravljen v skladu s fiskalnim pravilom, da je pripravljen v skladu z ostalo zakonodajo in tako naprej.

Ta proračun tudi nima vseh dokumentov, spremljajočih dokumentov, ki bi mu, in bi jih moral imeti v skladu z zakonom o javnih financah, o tem govori 13. člen zakona o javnih financah in tega dejansko ni. Ni dejansko vseh bilanc in iz tega zeva 300 milijonska luknja za javni sektor. 300 milijonska luknja je približno toliko, kolikor Slovenija manj plačuje za Nato, 300 milijonska luknja je, kot bi morala, je približno toliko, kot bi dejansko, če bi do nje prišlo, bi se dejansko primanjkljaj povečal na stanje, ki je bilo pred dvema letoma. In to je tisto, kar je nesprejemljivo, to je dejansko to, da bilance niso zaključene in ker bilance niso zaključene in ker nimamo organa Fiskalnega sveta, ki bi dejansko dal neko neodvisno oceno, zaradi tega imamo pravico dvomiti in zaradi tega dejansko dvomimo v ta proračun. To so že neke institucionalne zahteve, ki jih imamo v naši državi in ki bi jih morali dejansko upoštevati.

Zdaj, če gremo še na vsebinske zadeve. Tudi nimamo konsolidirane bilance celotnega javnega sektorja. Tukaj nimamo bilance Zavoda za zdravstveno zavarovanje, nimamo bilance Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nimamo bilance občin, skratka tukaj gre za pomanjkljivost. To nalaga tudi zakon o fiskalnem pravilu oziroma o fiskalnem svetu. In imamo negativno mnenje Državnega sveta glede proračuna za leto 2017 in 2018, kot da ga ne priznamo, kot da ga ni, dejansko se ga ne omenja. Vendar proračun je zaradi tega pomanjkljiv, če želite je tudi ranljiv.

Vlada sploh ne ve, koliko premoženja ima država

In drugo, kar je prav tako napaka, dejansko nimamo ocene strukturnega primanjkljaja. O tem so nekateri moji kolegi in kolegice že govorili, ampak tega dejansko ni in moralo bi dejansko biti. Ugotoviti bi morali, koliko primanjkljaja imamo, če vzamemo določene ciklične trende v gospodarstvu in družbi. Še več, kakšna je bilanca stanja proračuna. Računsko sodišče ga ne more, ne more te bilance stanja dejansko oceniti in o tem je izdalo poročilo. Z drugimi besedami, to, da nimamo bilance stanje, pomeni, da ne vemo, koliko imamo premoženja v državi. Kako je ocenjeno, koliko ga imamo in tukaj moram povedati, da Računsko sodišče je zavrnilo izrek mnenja zaradi tega, ker ni dokazov, ni podatkov o premoženju države. Ker to se nanaša na terjatve, na naložbe, na osnovna sredstva, na poslovanja bank, na poslovanje zavarovalnic, skratka, tudi na vse deleže, lastniške deleže, ki jih ima država v finančnem sektorju. In če ne veš, kaj imaš, in ta vlada ne ve, kaj ima, potem tudi zelo težko načrtuješ, kaj boš storil, kako boš storil, zakaj boš storil in tudi zelo težko dejansko investiraš v karkoli, vključno v infrastrukturo, o kateri je bilo danes tudi že nekaj govora, v železniško infrastrukturo ali v katerokoli drugo, cestno infrastrukturo in tako naprej. Skratka, ne vemo, pri čem smo. Ta vlada dejansko nima podatkov. To govori nadzorna inštitucija, to je Računsko sodišče.

In sedaj mi, če verjamemo vladi, ob tem, da ni strukturnega primanjkljaja, potem lahko rečemo, da je vsekakor pozitivno, da imamo manjši primanjkljaj, na drugi strani pa raste zadolžitev, in sicer ta zadolžitev se je povečala za približno 22 milijard od leta 2008 naprej. Se pravi, v zadnjih osmih letih se je zadolžitev povečala za 22 milijard in nimamo razdolževanja, nimamo programa razdolževanja. Zaradi tega je zelo težko govoriti tudi o, ministrica za finance je govorila o ekonomski suverenosti, o finančni suverenosti. Ja, ni je. Mi smo dolžni še vedno 83 % BDP, zato plačujemo še vedno milijardo obresti, čeprav se te obresti zmanjšujejo, ampak temu je dejansko tako. Zaradi tega so ti okviri, o katerem govorimo, nerealni. Upravičeno menimo, da so ti okviri, o katerih govorimo, nerealni.

Na eni strani nimamo pokrite 300 milijonske luknje za plače javnega sektorja, na drugi strani imamo zadolžitev, zato težko govorimo o tovrstni ekonomski in finančni suverenosti. Na tretji strani nimamo ocene dejanskega stanja, kar nam govori Računsko sodišče. Zaradi tega se bojim, da je precej stvari narejenih bolj na pamet.

Uspeh vlade Mira Cerarja je zagotovo višanje davkov

Nekoliko manj na pamet so narejeni prihodki in odhodki državnega proračuna. Ampak preden gremo o tem, je treba povedati sedaj še te kazalce, ki kažejo neko napredovanje Slovenije in tudi večina vas tako meni. Eden izmed kazalcev je gospodarska rast oziroma rast BDP. In tukaj moramo reči, rast BDP ne ustvarja ta vlada, niti je ni prejšnja vlada, ampak ustvarja pogoje, zato da gospodarstvo lahko doseže rast. In s tem seveda tudi večjo blaginjo. Tukaj se seveda spet pojavi vprašanje, ali s samo rastjo BDP dosežemo tudi to blaginjo. In zaradi tega ponavljanje podatkov o gospodarski rasti ni zveličavno, predvsem pa ni to rezultat te vlade.

Ko govorimo o nezaposlenosti, ja, statistični podatki kažejo upad, vendar treba je zraven dati še 20.000 zaposlenih v Avstriji in treba je dodati še 10.000 ljudi, ki se vsako leto izseli iz Slovenije. Na koncu bomo imeli nezaposlenost nič, še posebej, če bo prišlo do tovrstnih izselitev še v večjem številu. In to je nevarno. In to je slabo.

In če govorimo o prihodkih in odhodkih, potem je treba na drugi strani tudi povedati, da ti prihodki temeljijo na davkih. In ta vlada je nekaj naredila, a s tem poslabšala pogoje. V zadnjih dveh je zvišala davke. Najprej je zvišala dohodnino s tem, da je odpravila prilagajanje lestvice in zneskov in razredov tekoči inflaciji. Kakorkoli je inflacija majhna, lahko je celo negativna, v letih se nabere in s tem je prihranila, tako je sama rekla, 30 milijonov. Drugo, dokončno je uzakonila, če želite zacementirala, državni zbor seveda lahko to popravi, vendar mislim, da ni neke velike želje po tem, da bi se spremenila stopnja davka na dodano vrednost. Stopnja davka na dodano vrednost je bila povišana za dve odstotni točki v času največje krize, začasno. Ta vlada je to naredila za stalno in s tem trgovci, proizvajalci, vsi, ki so v tej verigi, prenašajo ta davek na končnega potrošnika. In ta končni potrošnik je državljan, ki plača zaradi tega več davka, s tem ko kupi blago ali storitev. Nepotrebno, jaz mislim, da je nepotrebno da se je zakon oziroma stopnja davka na dodano vrednost dokončno povečala na 22 %.

Na eni strani je vlada sicer naredila majhne popravke na dohodnini, na drugi strani pa je seveda povečala davek od dohodkov pravnih oseb iz 17 % na 19 %. In pustimo morda tistih 10, 20, 30 milijonov, ki jih bo zaradi tega več, poglejte kakšen signal daje ta vlada investitorjem. Tukaj je pomemben signal investitorjem, tujim investitorjem in domačim investitorjem. In tukaj je signal, kako bo vlada pripravila pogoje za te investitorje, za te gospodarstvenike, za te podjetnike. Slabe pogoje bo pripravila in to je ta težava. Zelo, zelo slabe pogoje bo pripravila in zaradi tega je to slab signal. In zato je Slovenija ena izmed držav na repu po neposrednih tujih vlaganjih. Še več, vlagatelji zapuščajo Slovenijo in gredo v druge države, gredo na Hrvaško, gredo na Češko, Slovaško in tako naprej. Znani so primeri velikih gospodarskih družb, ki odhajajo. In če želi minister za gospodarstvo ustvariti neko cono, kjer bo ustvaril pogoje za to, da bodo prišli tuji vlagatelji, hkrati pa ta isti minister, ne vem sicer, kako glasuje, ampak vlada, v kateri on sedi, poveča stopnjo davka za dve odstotni točki iz 17 % na 19 %, je to slab signal za tuje investitorje. Prvič zato ker se je davek povečal in drugič zato, ker se davčni sistem spreminja in ni stabilen. Seveda to kratkoročno lahko pomeni nekaj več denarja, dolgoročno pa ne zaradi tega, ker se poslabšujejo pogoji za gospodarjenje, za podjetništvo in zaradi tega v končni fazi ne bo več denarja.

Nespametna je, če govorimo zdaj o prihodkih, tudi politika na področju trošarin., predvsem naftnih trošarin. Upam, da se je minister že odločil, ali bomo imeli fiksne cene, zagarantirane cene, spreminjajoče se cene, eno ceno nafte oziroma bencina na enem bencinskem servisu, drugo na drugem, odvisno ali bo na avtocesti ali bo na lokalni cesti … Vendar, prosim, pojdite na spletne strani, v Avstriji je cena bencina nižja približno za 20 centov po litru. In to stalno. Ne glede na to, kaj mi tukaj ustvarjamo, ustvarjamo pa dejansko pogoje za dve domači podjetji, za katera lahko rečem, da sta vsaj »duoponem«, če ne že v monopolnem položaju. In zaradi tega dobivamo manj trošarin, in zaradi tega imamo tukaj dejansko še rezerve za trošarine.

Skratka, če govorimo o prihodkih, govorimo na eni strani o davkih, in če govorimo o davkih, potem lahko ugotovimo, da se davki povečujejo, da davčni sistem ni stabilen in da se zaradi tega dejansko pogoji za gospodarstvo, za podjetnike slabše, vsekakor pa se ne izboljšujejo. Tako, da tukaj je zdaj to vprašanje, kaj dejansko lahko naredimo. Kratkoročno pa, glede na stanje, ko smo bili v krizi, lahko rečemo naslednje ,in sicer, da so prihodki večji, prihodki od davkov večji, kot je bilo že rečeno za 800 milijonov oziroma, če vzamemo še ostale prihodke, za milijardo evrov.

Slabo upravljanje z državnim proračunom vpliva na proračun

Ampak tukaj je zdaj vprašanje, ne samo, kako se denar prerazporedi za blagostanje ljudi, ampak je tudi vprašanje, kako učinkovito in kako gospodarno in koliko smo tukaj dejansko socialna država. Če iz milijarde evrov damo 7 evrov na povprečno pokojnino na mesec, ob tem, da te pokojnine so realno zaostajale, potem jaz mislim, da je tukaj potrebno postaviti vprašanje glede socialne politike, kakšno socialno politiko vodi ta vlada. Pokojnina ni socialni inštrument, pokojnina temelji na zasluženem delu. In če ta vlada, tudi z upokojensko stranko, zadovoljna s takšnim izkupičkom, potem lahko rečem, da so zelo skromni do svojih upokojencev, milo rečeno. Zelo, zelo skromni. Lahko si seveda preračunajo, kaj to dejansko pomeni, lahko jim tudi seveda povem, da je v proračunu postavka 300 milijonov, za katero se ne ve, kam bo šla. Teh 300 milijonov so različne dokapitalizacije. Koga bo država dokapitalizirala v tem proračunu, ni jasno. Ampak teh 300 milijonov je v zraku ali bodo to spet banke ali bodo to zavarovalnice ali bodo to energetska podjetja in tako naprej, tukaj je 300 milijonov. In 300 milijonov na eni strani za dokapitalizacijo državnega premoženja, za katerega mimogrede velja, da ga imamo največ glede na bruto družbeni proizvod, in na drugi strani 7 evrov na mesec povprečno pokojnino je velika razlika. Ampak, če ta koalicija tako misli, potem opozicija, razen da da amandma, težko še kaj več naredi.

Zdaj, ti ukrepi, ki danes veljajo na področju pokojnin, so bili narejeni leta 2012, 2013 tudi še deloma v letu 2014, takrat, ko je bila največja finančna kriza. Ampak Cerarjeva vlada pravi, da te finančne krize ni več, dejansko je ni, s tem proračunom bi lahko pokazali, tudi na investicijskem področju, da Slovenija zmore več. Več bi tudi zmogla, če bi bilo boljše upravljanje z državnim premoženjem, več bi zmogla, če se ne bi vlada dejansko odpovedala prihodkom od DUTB. DUTB je bil ustanovljen zato, da povrne tisti dokapitalizacijski denar, ki so ga davkoplačevalci dali banki od krizi. Vendar, vlada se je tukaj nekako, tako sem tudi razumel ministrico, odpovedala sprotnemu dotoku denarja od prodaj DTUB. In drugo, koliko dividend dobi od Slovenskega državnega holdinga, ki upravlja s premoženjem. Mislim, da premalo, tudi glede na same načrte, ki jih ima SDH zapisane v svojih dokumentih in bi donos na kapital moral biti dejansko večji. Vendar, ker se upravlja s tem premoženjem slabše, je donos manjši, ker je donos manjši, je treba pokriti primanjkljaj in primanjkljaj se najlažje pokrije z dvigom davka. Najlažje se to naredi.

Lahko vam tudi povem, s katerim davkom se najlažje pridobi več prihodkov – z davkom na dodano vrednost pa z davkom na plače. To so zaenkrat v državi najbolj številne kategorije in najlažje se je usesti na plače ali na potrošnike. Nekoliko več truda, ki bi ga pričakoval od vlade Mira Cerarja, pa seveda zahteva tudi to, da se v teh družbah vlada kot skupščina enostavno angažira, ne pa da pusti eno družbo brez vseh članov nadzornega sveta, drugo družbo enostavno brez predsednika upravnega odbora ali pa je zdaj ta v odstopu ali ni v odstopu, ampak tukaj vlada ne naredi zadosti, ali pa naredi premalo ali pa skoraj ne naredi nič. In enostavno prepusti 12 milijard premoženja ali 10 milijard premoženja, kakorkoli ga že vrednotite, ga prepusti nepopolnim organom upravljanja in nepopolnim organom vodenja in to ni dobro in zaradi tega je manj prihodkov.

Zdaj, če smo pri plačah in pri tem, v kaj bo vlada tudi več denarja namenila, je bilo večkrat omenjeno zdravje in tudi nekateri moji predhodniki so govorili o tem koliko 10 ali 100 milijonov bo šlo več Ministrstvu za zdravje pa koliko 10 in več milijonov bo šlo na drugo ministrstvo. S tem niste naredili še nič. To, da podpišete ček oziroma nakazilo iz Ministrstva za finance na račun nekega ministrstva niste naredili nič, zaradi tega ne bo večje blaginje, zaradi tega ne bo večje kvalitete storitev, ki jih upravičeno pričakujejo državljani in državljanke, upravičeno jih pričakujejo, s tem ne bodo krajše čakalne vrste, s tem ne bo boljših storitev v zdravstvu, s tem ne bo boljše opreme. In še tukaj je zelo veliko zaloge na področju nakupa opreme, ker se enostavno ta oprema, kot je bilo tudi že ugotovljeno v državnem zboru, preplačuje. Z drugimi besedami, s tem, da imate milijardo več denarja in ga boste razporejali po ministrstvih, ne boste nič naredili, ker ta denar bo šel v neproduktivne namene in državljani in državljanke ne bodo od tega imeli nič. In po čem se to vidi? Ja, vidi se po tem, da dejansko ni nobenih ukrepov, ni nobenih ukrepov na področju zdravja. Vi mene lahko prepričujete, da to pa ni Ministrstvo za zdravje, ampak je to Zavod za zdravstveno zavarovanje in tako naprej, ki je odgovorno za čakalne dobe, kot je bilo na enem izmed odborov. Čakajte, Ministrstvo za finance postavi svet Zavoda za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo da soglasje za direktorja in tako naprej. In iz tega zornega kota sam višek denarja in sama nakazila brez programov, ali pa nekateri rečejo brez strukturnih reform, ne pomeni nič. In ker ne pomeni.

Potem imamo tukaj črpanje evropskih sredstev. To tekoče črpanje, pustimo mi preteklo, takrat smo naredili napake, ampak, hvala bogu, smo te napake popravili v letu 2014 in letu 2015. Pri tem črpanju evropskih sredstev pa delamo iste napake ponovno. Vprašanje je, če bomo imeli toliko sreče kot v letu 2014 in 2015, da bomo dejansko to lahko tudi popravili. Ampak mi tukaj zamujamo, ne zamujajo projekti občin, zamuja vlada, ker se dejansko z evropsko komisijo ne uskladi s tem, ker ne pripravi ustrezne dokumentacije, ker ne pripravi ustreznih papirjev, in tukaj je zelo velika težava.

Tudi Računsko sodišče opozarja na kršenje predpisov pri izvajanju proračunov

Tisto, kar naj bi bilo zelo dobro po mnenju predstavnikov vlade, so investicije, 2,2 milijarde bomo dali za investicije. Gospe in gospodje jaz predlagam, da se tukaj malo loči vzdrževanje, tekoče investicije in rad bi opozoril še na nekaj, da ta vlada napačno, lahko rečem tudi nestrokovno, načrtuje investicije. Na to je opozorilo tudi Računsko sodišče. T o se je zgodilo tudi že v preteklosti, ampak tudi tukaj prihaja do tega, da se najprej načrtuje investicije, potem se pa spremenijo proračunske postavke in ta denar gre v tekočo porabo. To se je že dogajalo in na to je bilo že opozorjeno. In še enkrat, te investicije, ki so dejansko določene, so nestvarne. Sami ste to ugotovili.

Sedaj imate družbo, ki bo delala drugi tir, dajali boste denar zato, da bo delala analize na analizo. Vse te analize so bile že narejene. Leta 2007 pa leta 2008. Poglejte si dokumente, že vse je bilo narejeno. Mednarodne inštitucije so ugotavljale in ugotovile, ekonomičnost, finančno uspešnost drugega tira. O tem ne bi sedaj govoril, ker to ni predmet temu, ampak ta investicija bo tako kot je sedaj zastavljena, je nerealna. Tako da, od teh investicij kaj dosti ne bo, tudi to kaže potem, da imamo zelo malo tujih investicij in tudi domačih investicij.

Ob koncu bi rad opozoril še na eno zadevo in sicer, na to, da nas Računsko sodišče neprestano opozarja na to, da vlada dela ponavljajoče se napake pri izkazovanju prihodkov in odhodkov. Računsko sodišče tudi opozarja na kršenje predpisov pri izvajanju proračunov, zato poziva vlado, da odpravi ugotovljene napake, in da dejansko udejanji že dlje časa obljubljene nujno potrebne spremembe oziroma sistemske predpise kot so zakon o javnih financah in zakon o računovodstvu. Računsko sodišče to dela vsako leto in vsako leto izda isto poročilo ali pa podobno poročilo in ker izda podobno poročilo, to pomeni, da vlada tukaj nič ne naredi. Ampak to že deset let. Pet let, deset let. Vlada enostavno ne upošteva tega. Sedaj jaz to govorim za nazaj, pa glejte, jaz verjamem, da je to isto tudi v tem proračunu, in da se bo na isti način dejansko tudi izvedla. In da obljubljenih predpisov kot sta zakon o javnih financah in zakon o računovodstvu, še nekaj časa dejansko ne bo. In zaradi tega tudi ne bo bolj kvalitetnejšega izvajanja proračuna, proračunov na tem področju.

Sedaj, daleč smo tudi od tistega, kar včasih je bilo govora o programskem proračunu. Daleč smo od tega in daleč smo od tega, da bi sledili vsem odhodkom glede programskega proračuna. V Slovenski demokratski stranki takšnega proračuna ne bomo podprli, ne bomo glasovali za. Ta proračun ima preveč napak. In ta proračun ni pripravljen razvojno in ni pripravljen tako, da bi ljudje dejansko imeli pogoje za večjo blaginjo. Je tudi premalo ambiciozen, preveč denarja gre za tekoče zadeve, premalo denarja gre za investicije, premalo denarja gre tudi za ustvarjanje boljših pogojev. In tudi, če ne glede na povprečja, o katerih je bilo tudi govora tukaj, se pravi, zaostanka za povprečjem v Evropski uniji, želi povedati, da nas prehitevajo države, pred katerimi smo bili v preteklosti zelo daleč. Zelo daleč naprej smo bili in te države nas dohitevajo in prehitevajo po razvoju, po blaginji in tudi po odprtosti za investiranje, po ambicioznosti in s tega zornega kota se tam tudi spreminjajo pogoji za boljše gospodarjenje, za boljše ustvarjanje, za boljše življenje. To je žalostno in ta proračun je v tem pogled neambicioznosti dejansko žalosten. Zato ga tudi ne bomo podprli v Slovenski demokratski stranki.