Predlog zovele Zakona o javnih uslužbencih

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH  Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Rudolf Petan.   Rudolf Petan: Zadnja sprememba Zakona o javnih uslužbencih je bila opravljena v letu 2005. Glavni cilj takratnih sprememb je bil vzpostavitev učinkovitejšega uslužbenskega sistema, ki bo omogočil kakovostno opravljanje kadrovskih virov in njihovo učinkovito vključevanje v izvajanje nalog uprave. Ne glede na dejstvo, da se osnovna načela in rešitve v sistemu javnih uslužbencev ne spreminjajo, pa je potrebno tudi na tem področju slediti določenim spremembam, ki jih prinašajo spremembe na drugih področjih kot na primer na področju visokega šolstva glede študijskih programov in njihovega razvrščanja. Učinkovit uslužbenski sistem je permamentna naloga. Zato se mora temu prilagajati tudi zakonodaja. Sprememba zakonodaje pa ni edini pogoj za učinkovito in prijazno javno upravo, je pa potreben. Novela Zakona o javnih uslužbencih, ki je predmet obravnave, zasleduje več ciljev, ima več namenov, eden od teh je uskladitev z odločbo ustavnega sodišča, ki je naložila zakonodajalcu, da odpravi ugotovljeno neskladje odločb zakona z Ustavo Republike Slovenije. Prav tako tudi poenostavitev obveznosti glede objave javnega natečaja z določitvijo obvezne objave za organe državne uprave na spletni strani ministrstva pristojnega za upravo, za ostale državne organe pa na njihovih spletnih straneh, obstaja pa še možnost objave v Uradnem listu RS in tudi v dnevnem časopisju. Dodatno pa predlagane spremembe urejajo možnost, da se v skladu s področnimi zakoni določi drugačna predpisana izobrazba za nazive petega kariernega razreda, kot primer je možno navesti, da zakon, ki ureja področje obrambe, namreč že sedaj dopušča možnost, da je vojak oseba, ki ima srednjo poklicno izobrazbo. Prav tako pa zakon ureja možnost imenovanja v naziv tretjega kariernega razreda za javne uslužbence, ki opravljajo po zahtevnosti in vsebini enake naloge, vendar imajo zaradi spremembe sistema visokega šolstva različno stopnjo izobrazbe in sicer višjo oziroma visoko strokovno. Glede na načelo, da je potrebno za enako zahtevno delo uveljaviti tudi enako plačilo, je predlagana manjša dopolnitev zakona, ki bo omogočila enakopravno obravnavo takšnih javnih uslužbencev. Predlog zakona vsebuje tudi spremembo pri predpisanih stopnjah zahtevane izobrazbe, kar je posledica uskladitve z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva. Pri tem je potrebno upoštevati tudi načelo, ali pa je potrebno zagotoviti ustrezne podlage za enakopravno obravnavo javnih uslužbencev, upoštevaje načelo, da je potrebno za enako zahtevno delo in vsebinsko istovrstno opravljanje del tudi enako plačilo. Pri tem je pomemben tudi sistem napredovanja. Karierni sistemi so neposredno povezani z napredovanjem na delovnem mestu, ki pomeni relativno periodično povišanje plače vsakemu javnemu uslužbencu, kar pa se povezuje z dvema pogojema, to sta delovno dobo javnega uslužbenca v javnem sektorju oziroma na določenem delovnem mestu ter pridobitvijo ocene na podlagi sistema ocenjevanja javnega uslužbenca. Sistemi napredovanja v povezavi z ocenjevanjem so medsebojno primerljivi, s tem da imajo ponekod poleg pozitivnih tudi negativne učinke kot na primer zadržano napredovanje za določen čas. V nekaterih evropskih državah je tudi tako urejeno. Prav gotovo pa je največ prahu, in to neutemeljeno, dvignil predlog, ki bi nudil sistemsko podlago za izvajanje nadzora in kontrole nad odsotnostjo z dela zaradi boleznin do 30 delovnih dni ter nadzora nad upravičenostjo izplačil stroškov prevoza na delo in iz dela. Zadeva je prišla tako daleč, da se ob noveli tega zakona govori samo še o tem kako bo drug drugega opazoval. Vsak nadzor je sprejet z nelagodjem, vendar je tako, da je potreben nadzor zaradi kršitev in zato se ga lahko bojijo samo kršitelji. Na ostale javne uslužbence se niti ne nanaša, zato je odveč tudi vsaka skrb. Pri tem pa je potrebno priznati, da kršitev s strani enega samega uslužbenca ustvari nelagodje in neprijetno počutje v celotnem sistemu. V Slovenski demokratski stranki bomo predlog te novele zakona podprli.