Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti – javna razprava
sobota, 4. 7. 2009Ministrstvo za zdravje RS je 10. junija 2009 dalo v javno razpravo Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti. Do 18. septembra 2009 lahko po elektronski pošti ali po navadni pošti posredujemo na ministrstvo pripombe in predloge na predlagani zakon. V okviru zdravstvene reforme bodo zakonu o zdravstveni dejavnosti sledili še zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter pomembni podzakonski akti. Osnovno navodilo novega zakona je zadovoljevanje potreb prebivalstva, ne pa ustvarjanje dobička na račun zdravja ljudi, zato mora prevladovati javna in ne pridobitna zdravstvena dejavnost. Zasebna zdravstvena dejavnost je lahko le dopolnilo javne zdravstvene dejavnosti, ne storitvene, ki niso vključene v solidarnostni sistem. Zaradi obstoja javnega interesa na tem področju pa zakon regulira tudi zasebno dejavnost. Obseg in razporeditev javne zdravstvene dejavnosti določajo potrebe prebivalstva in to na osnovi analiz o zdravstvenem stanju ter predvidenih bodočih potreb. Na osnovi teh podatkov se določa mreža v ne zdravstvene dejavnosti in to posebej za primarno, sekundarno in terciarno raven, pri čemer je treba upoštevati približno enako dostopnost vseh uporabnikov do potrebnih storitev. Na primarni ravni je temeljni nosilec in usklajevalec vseh izvajalcev, tudi koncesionarjev javne osnovne zdravstvene dejavnosti, Zdravstveni dom in to na območju ene občine ali skupine občin.
Na sekundarni ravni zakon določa ureditvi mreže sekundarne ambulantne dejavnosti in mrežo sekundarne stacionarne dejavnosti. Zakon določa, da ima lahko bolnišnični stacionarni oddelek določene dejavnosti le v primeru, če je dovolj velik, da lahko strokovno in ekonomsko vzdržno zagotavlja celovito obravnavo pacientov.
Splošna bolnišnica izvaja stacionarno dejavnost najmanj za področje interne medicine in splošne kirurgije. Glede na demografske spremembe in spremembe v zdravstvenem stanju bodo potrebne preusmeritve na ambulantno dejavnost, na obvladovanje kroničnih bolezni in na zagotavljanje zdravstvene nege. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni lahko opravljajo javni zdravstveni zavodi, ki imajo naziv klinika, klinični institut ali klinični oddelek. Izvajalci terciarne dejavnosti so najvišja strokovna instanca v državi, ki oblikuje strokovne doktrine, zagotavlja vire za prenos razvoja, izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela.
Novi zakon posveča veliko pozornost podeljevanju koncesij. Koncesija se podeli na podlagi javnega interes, kadar javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene dejavnosti. Zaradi tega se lahko koncesija razveljavi in se šele po določitvi mreže javne zdravstvene dejavnosti. Podeljevanje koncesij bo potekalo na osnovi koncesijskega akta ministrstva za zdravje in na tej podlagi bo objavljen razpis za dodelitev koncesije in sklepanje koncesijske pogodbe. Koncesionarji bodo morali skleniti pogodbe z javnimi zavodi o medsebojnem sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, dežurstev, o skupnih koriščenjih določenih zmogljivostih. Koncesijo lahko razpišejo največ za dobo 10 let. Po prenehanju koncesije se njena dejavnost prenese na javni zavod in kolikor je ta ne more prevzeti, se koncesija ponovno razpiše.
Zakon predvideva ustanovitev Agencije za kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti. Predlog zakona na novo uveljavlja področje nadzorov zdravstvene dejavnosti. Predvideni so notranji in zunanji nadzori, nadzor ministrstva za zdravje, inšpektorski nadzor in nadzor s strani ZZZS. Zakon predvideva tudi učinkovitejše upravljanje z javnimi zdravstvenimi zavodi. Dana bodo večja pooblastila upravam zdravstvenih zavodov in razmejitvijo njihovih pooblastil od pooblastil in funkcij nadzornih svetov. Uprava bo lahko od ena do petčlanska. Zakon odpravlja dvotirnost vodenja zdravstvenih zavodov in ne predvideva več poslovnega in strokovnega direktorja. V zavodih z več člansko upravo je eden od članov zadolžen za strokovno dejavnost. Novi zakon javno razmejuje zasebno in javno dejavnost. Zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu, niti koncesionar, ne smeta opravljati zasebne dejavnosti v času, ki je določen s pogodbo z ZZZS oziroma s koncesijsko pogodbo. Zakon zahteva ločeno vodenje prihodkov in dohodkov izvajalcev, ki opravljajo javno in zasebno zdravstveno dejavnost. Cene storitev v zasebni dejavnosti po predhodnem dogovoru določi minister. Nekatere zdravstvene dejavnosti bodo smeli zdravniki opravljati le v javnih zavodih. Med temi so terciarna dejavnost, dejavnost javnega zdravja, preskrba s krvjo, odvzemi presaditve delov človeškega telesa in mrliško pregledna služba.
Zakon določa tudi novo vlogo zbornice. Članstvo v zdravniški zbornici bo še naprej obvezno. Zakon omogoča ustanovitev več zbornic za enak poklic (zdravniki, fizioterapevti, nega itd.), pri čemer se bodo reprezentativne zbornice lahko potegovale za določena javna pooblastila. Javna pooblastila ne bodo trajna, temveč bodo vsebinsko in časovno omejena.
Anton Hren, Klub seniorjev in seniork
Na sekundarni ravni zakon določa ureditvi mreže sekundarne ambulantne dejavnosti in mrežo sekundarne stacionarne dejavnosti. Zakon določa, da ima lahko bolnišnični stacionarni oddelek določene dejavnosti le v primeru, če je dovolj velik, da lahko strokovno in ekonomsko vzdržno zagotavlja celovito obravnavo pacientov.
Splošna bolnišnica izvaja stacionarno dejavnost najmanj za področje interne medicine in splošne kirurgije. Glede na demografske spremembe in spremembe v zdravstvenem stanju bodo potrebne preusmeritve na ambulantno dejavnost, na obvladovanje kroničnih bolezni in na zagotavljanje zdravstvene nege. Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni lahko opravljajo javni zdravstveni zavodi, ki imajo naziv klinika, klinični institut ali klinični oddelek. Izvajalci terciarne dejavnosti so najvišja strokovna instanca v državi, ki oblikuje strokovne doktrine, zagotavlja vire za prenos razvoja, izobraževanja in znanstveno raziskovalnega dela.
Novi zakon posveča veliko pozornost podeljevanju koncesij. Koncesija se podeli na podlagi javnega interes, kadar javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene dejavnosti. Zaradi tega se lahko koncesija razveljavi in se šele po določitvi mreže javne zdravstvene dejavnosti. Podeljevanje koncesij bo potekalo na osnovi koncesijskega akta ministrstva za zdravje in na tej podlagi bo objavljen razpis za dodelitev koncesije in sklepanje koncesijske pogodbe. Koncesionarji bodo morali skleniti pogodbe z javnimi zavodi o medsebojnem sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, dežurstev, o skupnih koriščenjih določenih zmogljivostih. Koncesijo lahko razpišejo največ za dobo 10 let. Po prenehanju koncesije se njena dejavnost prenese na javni zavod in kolikor je ta ne more prevzeti, se koncesija ponovno razpiše.
Zakon predvideva ustanovitev Agencije za kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti. Predlog zakona na novo uveljavlja področje nadzorov zdravstvene dejavnosti. Predvideni so notranji in zunanji nadzori, nadzor ministrstva za zdravje, inšpektorski nadzor in nadzor s strani ZZZS. Zakon predvideva tudi učinkovitejše upravljanje z javnimi zdravstvenimi zavodi. Dana bodo večja pooblastila upravam zdravstvenih zavodov in razmejitvijo njihovih pooblastil od pooblastil in funkcij nadzornih svetov. Uprava bo lahko od ena do petčlanska. Zakon odpravlja dvotirnost vodenja zdravstvenih zavodov in ne predvideva več poslovnega in strokovnega direktorja. V zavodih z več člansko upravo je eden od članov zadolžen za strokovno dejavnost. Novi zakon javno razmejuje zasebno in javno dejavnost. Zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu, niti koncesionar, ne smeta opravljati zasebne dejavnosti v času, ki je določen s pogodbo z ZZZS oziroma s koncesijsko pogodbo. Zakon zahteva ločeno vodenje prihodkov in dohodkov izvajalcev, ki opravljajo javno in zasebno zdravstveno dejavnost. Cene storitev v zasebni dejavnosti po predhodnem dogovoru določi minister. Nekatere zdravstvene dejavnosti bodo smeli zdravniki opravljati le v javnih zavodih. Med temi so terciarna dejavnost, dejavnost javnega zdravja, preskrba s krvjo, odvzemi presaditve delov človeškega telesa in mrliško pregledna služba.
Zakon določa tudi novo vlogo zbornice. Članstvo v zdravniški zbornici bo še naprej obvezno. Zakon omogoča ustanovitev več zbornic za enak poklic (zdravniki, fizioterapevti, nega itd.), pri čemer se bodo reprezentativne zbornice lahko potegovale za določena javna pooblastila. Javna pooblastila ne bodo trajna, temveč bodo vsebinsko in časovno omejena.
Anton Hren, Klub seniorjev in seniork