Predlog zakona o zdravilih

Stališče poslanske skupine je predstavila Polonca Dobrajc. Polonca Dobrajc: Govorila bom samo o dilemah, ki me pri primerljivosti prežemajo. In sicer, kaj je to medsebojna primerljivost zdravil. Medsebojna primerljivost zdravil temelji na terapevtsko-farmakološko-kemijskih lastnostih zdravil. Ena od pomembnih podlag za to je anatomsko-terapevtsko-kemična klasifikacija zdravil. To je v nadaljevanju ATC klasifikacija svetovne zdravstvene organizacije. Le ta razvršča zdravila glede na organ ali sistem, na katerega zdravilo deluje, ter glede na njegove kemične, farmakološke in terapevtske lastnosti. Zdravila, ki so med seboj primerljiva imajo isto terapevtsko indikacijo, primerljivo delovanje na določen organ ali sistem in so si lahko kemijsko sorodna. Vse države, ki so zaradi nujnosti zagotovitve zdravil vsem skupinam obolelih, od kroničnih bolnikov do najtežjih bolnikov, in zaradi dejstva, da se farmacevtska industrija razvija in na trg prinaša vedno nova zdravila, pristopile v sistem primerljivosti zdravil. Pooblaščena organizacija, ki to izvaja ima sedež v Ženevi. Države, ki so sistem medsebojne primerljivosti zdravil uvedle in jo dokaj uspešno izvajajo, temeljijo na izkušnjah skandinavskih držav, ki imajo že po tradiciji izredno visoko stopnjo socialne varnosti, so Nizozemska, Belgija, Nemčija, Litva, Češka, Slovaška in Avstrija. V bistvu gre za nov in preizkušeno učinkovit pristop, pri katerem se ohranja učinkovita in kvalitetna preskrba z zdravili v breme javnih sredstev, obenem pa se dopušča in ne zmanjšuje strokovna neodvisnost zdravnikov. Obenem pa sistem primerljivost zdravil v okviru ATC-ja in Mednarodne zdravstvene organizacije pomeni tudi pritisk na zelo prodorno in finančno profitabilno farmacevtsko industrijo, ki prihaja na tržišče z vedno novimi in novimi zdravili. Cilj uvedbe primerljivosti, ki so jo uvedle že citirane države, je bilo predvsem zagotavljanje visokega nivoja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Zato, ponovno poudarjam, da niso problem samo dve, tri skupine bolnikov, temveč vsi bolniki. Nedavno je bilo precej govora o tako imenovanih novih bioloških zdravilih. Prepričana sem, da bi se z uvedbo primerljivosti zdravil odprla tudi možnost lažje nabave bioloških zdravil za povsem drugo skupino bolnikov, v katero pa bi sodili pacienti, ki bi zapadli pod sistem primerljivosti zdravil. Verjamem pa, da je vsem enako neugodno in da smo vsi polni dilem, ko moramo odločati o uvedbi tega sistema.