Predlog zakona o zaščiti prič

ROBERT MAROLT: Določbe predloga zakona določajo temeljna načela v zvezi z zaščito prič. Zaščita se ogroženim osebam zagotavlja v predkazenskem postopku ter med in po končanem kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih dejanj, ki jih določa predlog zakona. Določbe predloga zakona se smiselno uporabljajo tudi za skesance, to je za osumljence oziroma obdolžence, ki se jim sme po kazenskem zakoniku omiliti kazen, če so ogroženi, ker so kot storilci kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi, preprečili nadaljnje izvrševanje teh dejanj ali razkrili podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih kaznivih dejanj. Za zaščito ogroženih oseb morajo biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji. Prvič, da teče predkazenski ali kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, v zvezi s katerim se lahko v skladu z zakonom o kazenskem postopku odredijo prikriti preiskovalni ukrepi. Drugič, da priča ve povedati o takšnem kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah. Tretjič, da kaznivega dejanja ni mogoče preiskati oziroma dokazati ali nadaljnjega izvrševanja kaznivih dejanj preprečiti brez sodelovanja te priče v predkazenskem ali kazenskem postopku. Četrtič, da zaradi takega sodelovanja priče obstaja resna nevarnost za njeno življenje ali telo oziroma življenje ali telo druge ogrožene osebe; petič, da take nevarnosti ni mogoče odvrniti in zagotoviti sodelovanje ogrožene priče brez izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov oziroma programa zaščite po tem zakonu. In šestič, da je na podlagi ocene ugotovljena možnost uspešne izvedbe programa zaščite. Predlagani zakon vzpostavlja komisijo za zaščito ogroženih oseb, ki odloča o izvajanju programa zaščite, o vključitvi in prenehanju izvajanja programa zaščite. Predvideni ukrepi v programu zaščitenih oseb so: preselitev osebe, prirejeni dokumenti, onemogočanje posredovanja osebnih podatkov in nadzor poizvedb po evidencah, prikritje identitete za potrebe sodnega postopka, sprememba identitete, uporaba video konference in telefonske konference, mednarodna izmenjava, ukrepi v zaporu ter ekonomska in socialna podpora zaščitenih oseb. Zakon vzpostavlja enoto za zaščito ogroženih oseb, ki izvaja nujne zaščitne ukrepe, ki se izvajajo že pred odločitvijo komisije o vključitvi ogrožene osebe v program zaščite (svetovanje enote, tehnično varovanje oseb oziroma bivališča, fizično varovanje oseb oziroma bivališča, začasna preselitev osebe) ter predlaga in izvaja druge ukrepe v programu zaščite. Za izdajo predloga za vključitev ogrožene priče v program zaščite je pristojen generalni državni tožilec, lahko pa za izvrševanje svojih pristojnosti na osnovi tega zakona pisno pooblasti drugega državnega tožilca. Komisija mora najkasneje v 8 dneh po prejemu predloga generalnega državnega tožilca odločiti, ali bo uvedla postopek za vključitev v program zaščite. Poudariti moramo, da predlagani zakon vzpostavlja pogoje za učinkovito vodenje predkazenskih in kazenskih postopkov. S sprejetjem in izvajanjem predlaganega zakona bo izpolnjena obveznost Republike Slovenije, da zagotovi pravno podlago in organizacijski okvir za izvajanje zaščite prič, njihovih bližnjih sorodnikov ter drugih oseb, katerih življenje ali telo je ogroženo zaradi pričanja, tudi v predkazenskem postopku ter med in po kazenskem postopku, ki izhaja iz pomembnih mednarodnih dokumentov. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil Dimitrij Kovačič: DIMITRIJ KOVAČIČ: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo predlagani zakon o zaščiti prič. Tako kot v drugih državah, se je tudi v Sloveniji pokazalo, da organizirani kriminal mnogokrat posega in pritiska na ljudi, ki bi lahko organom pregona posredovali določene podatke pri odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj oziroma storilcev teh dejanj. Tako postanejo te osebe ali njihovi družinski člani ogroženi, kar pa seveda vpliva na povečanje njihovega strahu. S tem se pripravljenost za pričanje zmanjša ali celo onemogoči. V interesu države je, da učinkovito preganja kriminal in eden pomembnih elementov te učinkovitosti je tudi aktivno sodelovanje prič in tako imenovanih skesancev s pristojnimi organi pregona in seveda tudi v postopku pred pristojnimi sodišči. Jasno je, da je mogoče zagotoviti pripravljenost teh oseb za sodelovanje le v primeru, da se ne počutijo ogrožene, torej da se počutijo varne oziroma če jim država nudi ustrezno zaščito, ki preprečuje oziroma zmanjšuje njihovo ogroženost pred storilci kaznivih dejanj. Prav ogroženost prič je bila pogosto pomembna ovira, da bi policija ali tožilstvo lahko zbrala odločilne podatke in dokaze o storjenih kaznivih dejanjih oziroma njihovih storilcih. Ti so se tako, tudi zaradi strahu potencialnih prič, ki niso želele sodelovati oziroma so se bale povedati pomembne podatke, s katerimi bi obremenile storilce kaznivih dejanj,izognili roki pravice. Po mnenju poslancev Slovenske demokratske stranke predlagani zakon vsebuje določila, ki v zadostni meri zagotavljajo ustrezno zaščito prič enako ali podobno, kot to zagotavljajo tudi druge primerljive evropske države. Navsezadnje gre tudi za implementacijo mednarodnih konvencij, ki zavezujejo države k ustrezni zakonodajni ureditvi tega področja. Bistveno pri tem zakonu je, da zagotavlja pogoje tako za zaščito tako imenovanih skesancev, torej tistih storilcev kaznivih dejanj, ki so zaradi na zakonu o kazenskem postopku temelječem pričakovanju ugodnejšega obravnavanja njihovih deliktov, pripravljeni sodelovati z organi pregona in sodišči ter pričati zoper hudodelske združbe, znotraj katerih so prej tudi sami delovali. Seveda pa zakon ščiti tudi druge priče, ki so ogrožene zaradi njihovega pričanja v kazenskih in predkazenskih postopkih, kakor tudi po koncu teh postopkov. Ker pa na njihovo pričanje lahko vplivajo tudi grožnje njihovim družinskim članom in sorodnikom, je ustrezna zaščita predvidena tudi zanje. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da obravnavani zakon o zaščiti prič pomeni korak k bolj učinkovitemu boju zoper organizirane oblike kriminala. Seveda le ta korak še ne bo dovolj, potrebni bodo še nekateri drugi koraki, tudi zakonodajni, vendar pa je usmeritev pravilna in takšno smer naša poslanska skupina pozdravlja, zato bo zakon o zaščiti prič podprla.