Predlog zakona o vračanju podržavljenega premoženja

PREDLOG ZAKONA O ZAKLJUČKU POSTOPKOV VRAČANJA PODRŽAVLJENEGA PREMŽENJA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA Stališče poslanske skupine je ob prvi obravavi predstavil Mitja Ljubeljšek. Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo odločitev Vlade Republike Slovenije, da je v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o zaključku postopkov vračanja podržavljenega premoženja, ki odpravlja dosedanje zakonske nejasnosti in pomanjkljivosti ter s tem daje pravno zakonsko podlago, da se postopki čim hitreje zaključijo, da se odpravijo nekatere pravne ovire za dokončanje postopkov ter da se zagotovi pravica do odločanja v primernem roku, s poudarkom na tem, da do širjenja kroga upravičencev ne sme priti, prav tako ne tudi do nastanka novih obveznosti ter do nobenih javnofinančnih stroškov. V vseh teh letih po osamosvojitvi je bila problematika vračanja podržavljenega premoženja tudi ena od odmevnih in vsiljenih političnih tem za takšne in drugačne razprave v javnosti, v medijih, v predvolilnih kampanjah in podobno. V razpravah in zapisih je bilo veliko političnega populizma, nasprotovanja brez argumentov, bile so pavšalne osebne ocene, z edinim ciljem nasprotovati vračanju podržavljenega premoženja. Pri vsem tem pa se je tudi zavestno pozabljalo, da je v sklopu te problematike množica oškodovancev, ki zaradi nedorečene zakonodaje, neusklajenosti odgovornih institucij in organov, neenotne sodne prakse, počasnosti sodnih postopkov in tako dalje ne pridejo do svoje pravice oziroma do svoje nezakonito odvzete lastnine. Primeri, ki so nastali, na primer, z razpadom bivše skupne države in posledično s prevzemanjem drugih državljanstev, izguba pravice do denacionalizacije zaradi političnih kazenskih sodb, vračanje večstanovanjske hiše, v kateri je npr. eden ali več etažnih najemnikov, podnajemnikov ali celo lastnikov, vračanje rekonstruiranega objekta v javni koristi, vračanje zemljišča, na katerem je zgrajena javna cesta ali drug javni objekt itn., so problemi dosedanjih denacionalizacijskih postopkov, ki so težko rešljivi ali celo nerešljivi brez dopolnitve obstoječih zakonskih podlag. S temi problemi in stiskami upravičencev smo se soočali tudi v naši poslanski skupini, tako na podlagi pisnih prošenj in pritožb kot z njihovimi neposrednimi predstavitvami v poslanski skupini. Krivično in nepošteno bi bilo, če bi za tako evidentno problemsko stanje krivili le dosedanje vlade in zakonodajno vejo oblasti, ki so se verjetno trudili, da bi postopki tekli v načrtovanih rokih in se tudi končali. Nesporno pa je, da se ni v vsem tem času pravočasno sprejela dopolnitev zakonodaje, ki bi odpravila poprej navedene ovire in pomanjkljivosti. Danes pa imamo torej končno dopolnjeno zakonodajo s predlaganim zakonom v prvi, splošni, obravnavi. Že leta 1991 je bil sprejet Zakon o denacionalizaciji, ki je nerealno napovedoval zaključke postopkov v enem letu po vložitvi popolnih zahtev oškodovancev. Tudi ustavno sodišče je večkrat opozorilo na prepočasne postopke v denacionalizacijskih zadevah in pozvalo državne organe k hitremu reševanju odprtih zadev. Opozorilo je tudi, da nastajajo zaradi zamud visoki stroški zavezancem, ki morajo, ali pa bodo še morali poravnati škodo zaradi nezmožnosti uporabljanja premoženjskih pravnih lastnikov. S svojimi odločbami je ustavno sodišče želelo pospešiti denacionalizacijske postopke s tem, da je razveljavilo posamezne določbe Zakona o denacionalizaciji, ali pa je s svojimi obrazložitvami vplivala na vsebinsko odločanje pristojnih organov. Na osnovi teh določb ustavnega sodišča je bil zakon tudi večkrat dopolnjen in spremenjen. Poleg Zakona o denacionalizaciji pa poteka vračanje premoženja tudi na osnovi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, s tem, da se vrača zaplenjeno premoženje v kazenskih postopkih, ki so bili končani do 31.12.1958. Veliko teh postopkov je še v teku, pri čemer pogosto potekata istočasno tako upravni kot sodni postopek. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da ravno ta dvotirnost ob vseh ostalih zakonskih pomanjkljivostih zavira učinkovito zaključevanje denacionalizacijskih postopkov. Predlog novega zakona vsebuje določbe, ki na zakonski podlagi operacionalizirajo ureditev obeh dosedanjih zakonov, istočasno pa vključuje tudi zakonske rešitve in dopolnitve, ki jih dosedanja zakona nista imela. Naj naštejem le nekatere poglavitne rešitve. Osebam, ki so bile rojene na območju Republike Slovenije in so bili na istem območju rojeni tudi njihovi starši in so praviloma slovenske narodnosti, kasneje pa so se iz različnih razlogov preselili na območje bivših republik in imajo sedaj državljanstvo ene izmed držav bivše države, se prizna status upravičenca. Uvajajo se roki za zaključevanje postopkov na vseh stopnjah odločanja, urejajo se pravne možnosti za vpis vrnjenega premoženja oziroma za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. Razdelane so določbe o vzajemnosti. Določeno je izredno pravno sredstvo neprave obnove pravnomočno končanega postopka in še druge rešitve in dopolnitve. Torej, zaradi dosedanjih pomanjkljivih zakonskih podlag nastajajo dolgi sodni postopki, ki imajo predvsem negativne stroškovne posledice tako za upravičence kot za zavezance, predvsem pa za državo. Stroški teh postopkov, ki jih krije državni proračun so zelo visoki. Veliko postopkov teče že od leta 1991 in še vedno niso pravnomočno zaključeni. Velikokrat se uveljavlja tudi odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Upravičenci lahko uveljavijo odškodnino za nezmožnost uporabe denacionalizacijskega premoženja itn.. Vse to narekuje sprejem predlaganega zakona z rešitvami, ki bodo pospešile zaključevanje postopkov, kar je v interesu tako upravičencev kot države. Ustavno sodišče ugotavlja in opozarja, da nedokončane denacionalizacije ne ogroža le načelo pravne države, ampak povzroča tudi veliko materialno škodo. Na osnovi vsega navedenega bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v nadaljnjih obravnavah podpirali sprejem predlaganega zakona, podprli pa bomo tudi morebitne dopolnitve in izboljšave predlaganih določil, ki se bodo dorekle v konstruktivni razpravi v nadaljnjih postopkih. Po današnjem prvem branju pa bomo podprli tudi sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.