Predlog zakona o verski svobodi
četrtek, 25. 5. 2006 Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Mitja Ljubeljšek.
Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je čas, da v skladu z uveljavljenimi standardi, na ravni zakona, ustrezno uredimo način uresničevanja verske svobode in vprašanja povezana s svobodnim delovanjem verske skupnosti. Temelj našega demokratičnega sistema mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresničevanje. Med temi pravicami je tudi verska svoboda, ki temelje demokracije nadgrajuje na medsebojno strpnost in razumevanje ljudi z različnimi prepričanji, sistematična ureditev svobodne religije bo tako omogočila uresničevanje ustavno zagotovljene verske svobode. Ker pa so cerkve in verske skupnosti pomemben del civilne družbe in javnega življenja, je potrebno tudi zaradi širine njihovega delovanja to področje urediti z novim zakonom. Verske skupnosti naj bi imele v okviru današnje demokratične Slovenije priznano mesto, vlogo in dolžnosti. Kakor jih imajo v večini držav Evropske skupnosti. 10. člen listine temeljnih pravic Evropske skupnosti pravi: “Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere”. Predlog zakona o verski svobodi, ki je bil pripravljen v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami, verskimi skupnostmi in drugo zainteresirano javnostjo, naj bi bil torej izhodišče za določitev mesta cerkvi in verskim skupnostim v naši državi, kjer se spoštuje versko svobodo in človekove pravice. Predlagani zakon se je pripravljal kar nekaj časa. V Poslanski skupini SDS smo se aktivno vključevali v vsebinsko oblikovanje zakona s ciljem odprave pomanjkljivosti dosedanjega zakona z upoštevanjem načel, rešitev in izkušenj večine držav Evropske skupnosti, zato menimo, da je tokratni predlagani zakon zastavljen na pravi interpretaciji načela verske svobode in z njim povezanega načela ločitve države od verskih skupnosti. Dosedanja zakonska ureditev, ki je bila sprejeta davnega 1976 leta v drugačni družbeni ureditvi, je zastarela in pomanjkljiva, saj ne ureja niti nekaterih temeljnih vprašanj, verske skupnosti pa je potisnila na obrobje družbe. V borih 23-ih členih jim je zakon dajal malo pravic, vse drugo pa je bilo zanje prepovedano. Tako ne opredeljuje niti pojma verske skupnosti niti ne ureja njihovega temeljnega pravnega položaja v Sloveniji, kot je določitev najmanjšega števila članov, ustanovitveni akt oz. statut, ki opredeljuje vsaj namen verske skupnosti, vsebino njenega delovanja, notranjo organiziranost in zastopanje navzven, članstvo, financiranje itn. Podpiramo rešitve predlaganega zakona, ki urejajo uveljavljanje verske svobode ter pravni položaj registriranih in drugih verskih skupnosti ter so v skladu z modernimi, mednarodnimi in predvsem evropskimi trendi kot so načelo verske svobode, prepoved diskriminacije zaradi vere, načelo laičnosti države, enakopravnosti cerkva itn. oz. rešitve, ki jih prinašajo splošne določbe zakona. Ustava RS določa načelo ločitve države od verskih skupnosti, določa načelo enakopravnosti verskih skupnosti ter načelo njihovega svobodnega delovanja. Ločitev države od verskih skupnosti pa Sloveniji ne prepričuje, da ne bi imela z verskimi skupnostmi enakih pozitivnih razmerji in oblik sodelovanja ter skupnih prizadevanj kot jim v tem pogledu za drugimi civilno-družbenimi organizacijami.
V Poslanski skupini SDS zagovarjamo načelo enakopravnosti vseh cerkva in verske skupnosti ter sprejemamo nazorsko različnost vseh v Sloveniji, trdimo pa, da bi morala biti država svetovno-nazorsko nevtralna in enako oddaljena tako od veroizpovedi kot od ateizma. Verska svoboda je osebna stvar vsakega posameznika in to smo dolžni spoštovati dokler je to v skladu s pravnim redom države. Dolžni smo spoštovati humanitarno, karitativno, dobrodelno, izobraževalno, kulturno in vzgojno delo verskih skupnosti, ki so velikega pomena za našo družbo. V naši poslanski skupini stojimo za načelom, da mora vsak posameznik v tej državi imeti človekove in državljanske pravice, ki mu gredo po ustavi in je edini, ki sme in mora odločati o svojem verskem prepričanju, država pa je dolžna ustvariti pogoje in možnosti, da s pravico do veroizpovedi lahko živi in jo razvija na miroljuben način. S pripravo in sprejetjem novega zakona se je zaradi političnih nesoglasij odlašalo zelo dolgo, zato je danes opravičeno pričakovati, da bomo ta zakon sprejemali v duhu dialoga, medsebojnega spoštovanja in tolerance, ne glede na različne poglede in da bomo glede na občutljivo področje strmeli za tem, da zakon ne bo ideološki ampak državniški in da ne bomo v razpravi izhajali iz ideoloških ampak državniških izhodišč. Zato pri sprejemanju tega zakona ravnajmo razumno in modro kot zdrava družba kulturno in moralno zrelih ljudi. Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini SDS menimo, da je Predlog zakona o verski svobodi primeren za nadaljnjo obravnavo, zato bomo tak sklep tudi podprli. V naslednjih obravnavah sprejemanja zakona pa bomo podprli tudi morebitna dopolnila, za katera bomo menili, da bi še izboljšala posamezna temeljna vsebinska določila zakona.
Mitja Ljubeljšek: V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je čas, da v skladu z uveljavljenimi standardi, na ravni zakona, ustrezno uredimo način uresničevanja verske svobode in vprašanja povezana s svobodnim delovanjem verske skupnosti. Temelj našega demokratičnega sistema mora biti spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustvarjanje jamstva za njihovo uresničevanje. Med temi pravicami je tudi verska svoboda, ki temelje demokracije nadgrajuje na medsebojno strpnost in razumevanje ljudi z različnimi prepričanji, sistematična ureditev svobodne religije bo tako omogočila uresničevanje ustavno zagotovljene verske svobode. Ker pa so cerkve in verske skupnosti pomemben del civilne družbe in javnega življenja, je potrebno tudi zaradi širine njihovega delovanja to področje urediti z novim zakonom. Verske skupnosti naj bi imele v okviru današnje demokratične Slovenije priznano mesto, vlogo in dolžnosti. Kakor jih imajo v večini držav Evropske skupnosti. 10. člen listine temeljnih pravic Evropske skupnosti pravi: “Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere”. Predlog zakona o verski svobodi, ki je bil pripravljen v sodelovanju z ministrstvi, vladnimi službami, verskimi skupnostmi in drugo zainteresirano javnostjo, naj bi bil torej izhodišče za določitev mesta cerkvi in verskim skupnostim v naši državi, kjer se spoštuje versko svobodo in človekove pravice. Predlagani zakon se je pripravljal kar nekaj časa. V Poslanski skupini SDS smo se aktivno vključevali v vsebinsko oblikovanje zakona s ciljem odprave pomanjkljivosti dosedanjega zakona z upoštevanjem načel, rešitev in izkušenj večine držav Evropske skupnosti, zato menimo, da je tokratni predlagani zakon zastavljen na pravi interpretaciji načela verske svobode in z njim povezanega načela ločitve države od verskih skupnosti. Dosedanja zakonska ureditev, ki je bila sprejeta davnega 1976 leta v drugačni družbeni ureditvi, je zastarela in pomanjkljiva, saj ne ureja niti nekaterih temeljnih vprašanj, verske skupnosti pa je potisnila na obrobje družbe. V borih 23-ih členih jim je zakon dajal malo pravic, vse drugo pa je bilo zanje prepovedano. Tako ne opredeljuje niti pojma verske skupnosti niti ne ureja njihovega temeljnega pravnega položaja v Sloveniji, kot je določitev najmanjšega števila članov, ustanovitveni akt oz. statut, ki opredeljuje vsaj namen verske skupnosti, vsebino njenega delovanja, notranjo organiziranost in zastopanje navzven, članstvo, financiranje itn. Podpiramo rešitve predlaganega zakona, ki urejajo uveljavljanje verske svobode ter pravni položaj registriranih in drugih verskih skupnosti ter so v skladu z modernimi, mednarodnimi in predvsem evropskimi trendi kot so načelo verske svobode, prepoved diskriminacije zaradi vere, načelo laičnosti države, enakopravnosti cerkva itn. oz. rešitve, ki jih prinašajo splošne določbe zakona. Ustava RS določa načelo ločitve države od verskih skupnosti, določa načelo enakopravnosti verskih skupnosti ter načelo njihovega svobodnega delovanja. Ločitev države od verskih skupnosti pa Sloveniji ne prepričuje, da ne bi imela z verskimi skupnostmi enakih pozitivnih razmerji in oblik sodelovanja ter skupnih prizadevanj kot jim v tem pogledu za drugimi civilno-družbenimi organizacijami.
V Poslanski skupini SDS zagovarjamo načelo enakopravnosti vseh cerkva in verske skupnosti ter sprejemamo nazorsko različnost vseh v Sloveniji, trdimo pa, da bi morala biti država svetovno-nazorsko nevtralna in enako oddaljena tako od veroizpovedi kot od ateizma. Verska svoboda je osebna stvar vsakega posameznika in to smo dolžni spoštovati dokler je to v skladu s pravnim redom države. Dolžni smo spoštovati humanitarno, karitativno, dobrodelno, izobraževalno, kulturno in vzgojno delo verskih skupnosti, ki so velikega pomena za našo družbo. V naši poslanski skupini stojimo za načelom, da mora vsak posameznik v tej državi imeti človekove in državljanske pravice, ki mu gredo po ustavi in je edini, ki sme in mora odločati o svojem verskem prepričanju, država pa je dolžna ustvariti pogoje in možnosti, da s pravico do veroizpovedi lahko živi in jo razvija na miroljuben način. S pripravo in sprejetjem novega zakona se je zaradi političnih nesoglasij odlašalo zelo dolgo, zato je danes opravičeno pričakovati, da bomo ta zakon sprejemali v duhu dialoga, medsebojnega spoštovanja in tolerance, ne glede na različne poglede in da bomo glede na občutljivo področje strmeli za tem, da zakon ne bo ideološki ampak državniški in da ne bomo v razpravi izhajali iz ideoloških ampak državniških izhodišč. Zato pri sprejemanju tega zakona ravnajmo razumno in modro kot zdrava družba kulturno in moralno zrelih ljudi. Zaradi vsega navedenega v Poslanski skupini SDS menimo, da je Predlog zakona o verski svobodi primeren za nadaljnjo obravnavo, zato bomo tak sklep tudi podprli. V naslednjih obravnavah sprejemanja zakona pa bomo podprli tudi morebitna dopolnila, za katera bomo menili, da bi še izboljšala posamezna temeljna vsebinska določila zakona.