Predlog zakona o verski svobodi in verskih skupnostih

MITJA LJUBELJŠEK: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predloga zakona o verski svobodi in verskih skupnostih ne bomo podprli. Menimo, da je celoten koncept predloga zakona zastavljen na napačni interpretaciji načela verske svobode in z njim povezanega načela ločitve države in verske skupnosti. Predlog zakona se sklicuje na ločitev države od verskih skupnosti in tako predvsem udejanja izločitev verskih skupnosti iz javnega življenja, zanemarja pa pozitivni vidik verske svobode ter poskuša uveljaviti načelo ločitve države in verskih skupnosti v skrajno restriktivni obliki. Takšni ločitvi v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nasprotujemo, ker menimo, da je nesprejemljiva za svobodno in demokratično družbo, v kateri se različnost tolerira in sprejema ter v kateri noben del civilne družbe ne sme biti izločen iz javnega življenja. Predlog zakona ne povečuje verske svobode, ampak jo dejansko zmanjšuje. Poudarjanje predvsem negativnega vidika verske svobode pomembno posplošuje stanje vseh verskih skupnosti, ne samo, da bi bilo na tak način okrnjeno njihovo pastoralno delo, ampak bi se posledice tega kazale tudi na okrnjenem humanitarnem, karitativnem, dobrodelnem, izobraževalnem, kulturnem in vzgojnem področju, kar pa je izjemnega pomena za našo družbo kot celoto. Predlog zakona negativno posega v določene že pridobljene pravice in je v nekaterih primerih bolj restriktiven kot nekdanja jugoslovanska zakonodaja. V tem zakonu je kar 18 vrst glob za verske skupnosti in druge pravne subjekte, kar daje državi večje možnosti nadzora, kot pa to izhaja iz ustavnega določila. Določila glede registracije verske skupnosti in vodenja registra s kazenskimi določbami nalagajo državni upravi veliko dodatnega dela, ki ga ne bi uspela opraviti brez dodatnih zaposlitev. Določba, da država ne sme zaposliti posvečenih oseb registriranih verskih skupnosti, je v nasprotju z vsaj tremi določbami ustave. V 14. členu je govora o enakosti pred zakonom, v 41. členu govorimo o svobodi vesti in v 49. členu, kjer je govora svobodi dela. Predlog zakona nadalje določa ukinitev delnega plačevanja prispevkov za socialno varnost duhovnikom in redovnikom in tako ukinja tudi tisto kar je ustaljeno in že pred desetletji uvedeno. Ta zakon ne vsebuje oziroma celo zanika vsakršno sodelovanje med enakopravnima partnerjema, to je državo na eni in verskimi skupnostmi na drugi strani. Nerazumljivo je, zakaj si ne bi prizadevali, da verske skupnosti in cerkev ter država ne bi sodelovale na področjih, ki so v dobro človeka in družbe, torej povsod tam, kjer je to v korist in interesu državljanov. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da poslabševanje položaja verske skupnosti nikakor ni v skladu s prizadevanji za večjo versko svobodo in načeli socialne in pravne države. Predlagani zakon ne povečuje verske svobode, nasprotno, zmanjšuje jo. In tak kot je, ne vzdrži niti mednarodne primerjave. Zato ga v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli.