Predlog zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja

Stališče poslanske skupine je ob nujnem postopku predstavil Dimitrij Kovačič. Dimitrij Kovačič:. Področje sodstva je bilo dolgo časa področje, v katerega se ni smel ali pa naj se ne bi smel nihče vtikati? Če pa se je kdo kdaj obregnil v delo sodišč, se je usul plaz očitkov in agresivnih opozoril naj se ne vmešava v delo sodišč, saj so sodišča neodvisen in samostojen organ in vsakršno vmešavanje v delo sodišč pomeni nezaslišan napad na avtonomijo sodstva. Sodstvo samo še danes dostikrat zavrača vsakršne predloge ali pobude, ki skušajo stanje izboljšati ali spremeniti. Takšni predlogi ali pobude so običajno znotraj sodstva deležnih ostrih odporov in zavračanj. To dolgoletno tiščanje glave v pesek in izogibanje problemom, prejšnja vlada pa tudi nikoli ni imela dovolj poguma, da bi v to področje z ustreznimi zakonskimi rešitvami posegla, je danes pripeljalo do strahovite ekspanzije izdanih pravnomočnih sodnih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. In te sodne odločbe upravičenim slovenskim tožnikom prisojajo visoke odškodnine v breme RS, ker sodni postopki pred slovenskimi sodišči niso bili končani v razumnem roku. Pravica do sojenja v razumnem roku oz. varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je z ustavo zagotovljena človekova pravica. Dejansko pa te pravice slovenska sodišča v praksi mnogokdaj niso spoštovala. In posledice takšnega nespoštovanja z ustavo zagotovljenih človekovih pravic se danes kažejo v plačilu visokih odškodnin iz slovenskega proračuna. Predlagan zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki ga bo Poslanska skupina SDS podprla, je le eden od ukrepov, ki so potrebni, da bo prišlo do zmanjševanja in odpravljanja sodnih zaostankov. Potrebni so in bodo še drugi in upam, da ti in tudi bodoči potrebni ukrepi ne bodo naleteli na odpore, kakršnim smo bili na primer priča ob obravnavi sodniških plač, pri čemer po mnenju poslancev SDS ni šlo za nasprotovanje vseh sodnikov, pač pa za njihovo vodstvo, sodni svet in vodstvo sodniškega društva. Neverjetno in žaljivo do slovenskih državljanov se nam zdi njihovo vztrajanje na uravnavanje sodniških plač znotraj posameznih instanc in ob tem zavračanje modela, ki bi ob enakem in celo povečanem skupnem denarju za sodniške plače stimuliral tiste bolj uspešne, pri čemer bi tisti manj uspešni lahko dobili tudi manj kot sedaj, ko dobijo vsi enako. Obravnavani zakon je, kot rečeno, en od ukrepov, ki bo pripomogel k učinkovitejšem delu sodišč in bo s tem, ko bo sam zagotavljal pospeševanje sodnih postopkov ozi. že pred slovenskimi sodišči sankcioniral v obliki odškodnine sojenje preko razumnega roka in bo s tem razbremenil tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je vedno bolj zasuto s tožbenimi zahtevki iz Slovenije. Po mnenju poslancev SDS je pomembna novost tudi ta, da dobi državno pravobranilstvo večjo pristojnost za sporazumevanje oz. poravnavanje z oškodovanci. S tem, da do marsikaterega sodnega postopka sploh ne bo prišlo, ker se bo pravobranilstvo z oškodovancem že pred vložitvijo tožbe sporazumelo, če pa bo do tožbe vendarle prišlo, ker sporazum ne bi bil dosežen, pa bo med postopkom tudi še ves čas mogoča poravnava, kajti v praksi je običajno vedno boljše prej se poravnati kot pa do konca vztrajati pri svojem, na koncu pa pravdo celo izgubiti. Tako bo to poleg pospeševanja postopkov in s tem odpravljanja sodnih zaostankov prispevalo tudi finančnim prihrankom. Predlagani zakon tudi od strank sodnega postopka zahteva aktivno delovanje in prav to aktivno delovanje je pogoj za uveljavitev učinkov tega zakona. Vložitev nadzorstvene pritožbe je pogoj za vložitev rokovnega predloga in uspešna nadzorstvena pritožba ali uspešen rokovni predlog je potem pogoj za vložitev zahteve za pravično zadoščenje. Predlagani zakon zahteva tudi od strank udeleženk sodnega postopka aktivno delovanje in prav to aktivno delovanje je pogoj za uveljavitev učinkov tega zakona. Vložitev nadzorstvene pritožbe je pogoj za vložitev rokovnega predloga in uspešna nadzorstvena pritožba ali uspešen rokovni predlog je potem pogoj za vložitev zahteve za pravično zadoščenje. Vse to, pa tudi še kaj drugega je razlog, da je zakon, ki ga je vlada predložila državnemu zboru v sprejem, potreben in zato ga bomo poslanci SDS tudi podprli.