Predlog zakona o ustanovitvi pokrajin

Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavil Franc Pukšič.  Franc Pukšič: Poslanke in poslanci tega državnega zbora smo sigurno v tem mandatu pred najpomembnejšo odločitvijo v tem zboru za državljanke in državljane Republike Slovenije. V državi, ki je mlada demokracija, je bilo nekaj pomembnih odločitev. Seveda je bila najpomembnejša, za kar je bila tudi ustanovljena in izpeljana potem naloga Demosa, to je osamosvojitev. Druga takšna pomembna odločitev, prvega mandata poslancev sržavnega zbora 1992—1996 je bila, ko so iz komunalnih občin naredili lokalno samoupravo. Prav ta lokalna samouprava je v teh 12 letih pripeljala do tega, da se je Slovenija začela bolje razvijati. Seveda na osnovni, elementarni ravni. Vodovodi, ceste, osnovne šole, telovadnice, kulturni domovi, gasilski domovi itd. Sedaj je potrebno narediti korak naprej. Korak na razvoju širše infrastrukture, korak na razvoju kanalizacij, korak na razvoju porečja, korak na razvoju regionalizacije in kar je najpomembnejše, korak na razvoju pridobivanja novih delovnih mest. Korak na boljši kvaliteti življenja, korak na višjih plačah, da ne bomo imeli samo evropskih cen, da bomo imeli evropske plače, ali drugače povedano, da bomo imeli bruto domači produkt na prebivalca približno enako porazdeljen po celi državi. Sedaj temu ni tako. Sedaj so razlike 1:2, kar je v bistvu katastrofalno. No in v času mandata 2000—2004 je državni zbor imel moč pripraviti referendum in vse kar je bilo potrebno v zvezi z odločanjem državljank in državljanov za vstop v Evropsko unijo in v Nato. Obdobje leta 2000—2004 se ni končalo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in Nato, ampak na lokalni ravni, na državni ravni, na regionalni ravni lahko rečemo, da se je končalo z mandatom tiste vlade, s poizkusom spreminjanja Ustave v zvezi s pokrajinami, tako smo bili poslanci in poslanke mandatnega obdobja 2000—2004 s strani Vlade Republike Slovenije seznanjeni z informacijo o aktivnostih v zvezi z uvedbo pokrajin v Sloveniji in regionalizacijo upravnih enot s predlogi sklepov vlade. To gradivo že iz konca leta 2004 ali zaključka tistega mandata je predvidevalo od 8 do 14 pokrajin. In v obrazložitvi pri 14 pokrajinah je bilo zapisano, da je to ena od političnih realnosti, ena od političnih možnosti. Tako kot v življenju ni vse idealno, tako tudi v glavnem ne moremo peljati politike idealnosti, ampak lahko peljemo politiko možnosti. No, in že takrat smo se in so se državljanke in državljani ukvarjali veliko, saj je bilo na to temo narejeno veliko strokovnih podlag, ki jih je tudi ta vlada s pridom uporabila, za ustanovitev pokrajin. Vendar do danes smo pravzaprav imeli informacije, posvetovanja, imeli smo skratka vse, razen ene malenkosti, nismo imeli zakonodaje. Danes imamo na klopeh kompletno zakonodajo. Opozicija je zahtevala ob prvem paketu treh zakonov, ki so bili v obravnavi, drugi trije so že bili v Lotus Notes mreži, da odločamo o vseh zakonih, torej o vseh šestih hkrati. Ker koalicija ve in to bo morala vedeti katerakoli koalicija, da to ni projekt koalicije, ampak da je to projekt poslank in poslancev enega mandatnega obdobja nekega državnega zbora, je priporočila opozicije tudi upoštevala. In po obravnavi zakonodaje nismo glasovali o amandmajih, zato ker smo pustili odprta vsa področja v prvih treh zakonih, prav tista področja, na katere je imela opozicija pripombe. Odločili smo se, da upoštevamo navodila, priporočila, bom rekel, opozicije in vlada pripelje v državni zbor še preostale tri zakone. To je sedaj tudi narejeno. In sedaj, ko imamo še te tri zakone, je pričakovati logično pot naprej, da jutri sprejmemo te tri zakone kot primerno podlago za nadaljnjo obravnavo. In potem imamo na naslednji izredni ali redni februarski seji paket vseh šestih zakonov, kjer pa bomo odločali o raznih amandmajih in spremembah. Šele potem, po sprejetih amandmajih, na koncu pride odločanje o zakonih, vsakem posebej, in prav o zakonu, ki ga imamo sedaj na dnevnem redu, o ustanovitvi pokrajin, za katerega sta potrebni dve tretjini prisotnih poslank in poslancev, se lahko odločajo poslanke in poslanci ob sprejetih amandmajih, skratka, s sprejetimi spremembami, ki jih bodo med tem časom vložili in o njih razpravljali ter odločali.Ne morem ali ne bi razumel, da v tem državnem zboru ne bi sprejeli tega zakona oziroma teh paketov zakona in uzakonili pokrajinske zakonodaje glede na tako visoko stopnjo podpore v celotni državi. Podporo imamo tako iz vseh mestnih občin, podporo iz obeh združenj občin, tako v SOS kot v ZOS in podporo dDržavnega sveta.     Kaj pravzaprav pomeni ustanovitev pokrajin in kaj pomeni prenos iz državne ravni, to je seveda v posebnem zakonu, prenos iz državne ravni na regionalno raven, v okviru 1,2 milijarde evrov? To je pravzaprav tako velika številka, da si jo je težko predstavljati, ali 1.200 milijonov evrov. Če samo ponazorim z dvema podatkoma. Iz zakonodaje ja razvidno, da bo ta prenos pomenil tudi prenos približno 15.000 zaposlenih uslužbencev tako v šolstvu, inšpekcijskih službah, v arhivih in približno 400 zaposlenih v ministrstvih. To tudi pomeni, da bodo nekateri, ki se danes vozijo iz vzhoda, zahoda v Ljubljano, migrirajo vsak dan v Ljubljano, zaposleni nekje bliže svojemu življenjskemu okolju.     Skratka, hočem nazorno prikazati, da se je vlada resnično odločila prenesti tako upravljanje, naloge in sredstva na nižji nivo in to je najpomembnejši trenutek tega razvoja za to državo.     Sedaj je skrajni čas, odvisno pa je od vas, poslanke in poslanci, ali bomo v tem mandatu to domačo nalogo, ki smo jo dobili, tudi opravili. Druge priložnosti marsikateri od nas ne bo več imel, popravnega izpita tu ne bo.     Poslanke in poslanci, verjemite mi, jaz vam tudi, da nekateri niste v enostavnem položaju. Tudi sam sem se kdaj že znašel pred tem, da je bila volja politične centrale recimo drugačna kot pa moja, pa vendar, če gre za tako pomemben projekt, katerega v tej državi podpirajo vsi, vsa združenja, torej vsi, plebiscitarna večina 86 %. Po tem se samo vprašam, ali imam jaz koti individum bolj prav, več informacij kot pa plebiscitarna večina te države. Verjamem plebiscitarni večini te države in kolegice in kolegi, ali smo imeli prav, ali ima plebiscitarna večina te države prav, nam bodo povedali v jeseni na parlamentarnih volitvah. Pa ne gre za to. Gre za to, ali smo v tem parlamentu poslanke in poslanci pripravljeni resnično narediti korak naprej za razvoj. To je ključna, to je edina naloga, po kateri se bo ta mandat poznal, smo za državljanke in državljane, smo za Slovenijo kaj naredili ali ne. Smo si plačo zaslužili ali ne. Zato vas prosim, podprite ta predlog, vse opcije okrog časa volitev, okrog tega, kako bomo volili mandatarja oziroma predsednike regije itd., vse je odprto, vendar pogoj je, da o vseh šestih zakonih, tako kot ste zahtevali, razpravljamo skupaj ali na izredni ali na februarski seji, pogoj pa je, da ti trije zakoni dobijo podporo, predvsem zakon o ustanovitvi regij, ki rabi 2/3 večino prisotnih poslancev in tukaj se bo pokazal naš pravi obraz.