Predlog zakona o ureditvi določenih vpr. v zvezi z graditvijo objektov na meji

  PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREDITVI DOLOČENIH VPRAŠANJ V ZVEZI Z GRADITVIJO OBJEKTOV NA MEJNIH PREHODIH  Stališče poslanske skupine je ob nujnem postopku predstavil Rudolf Petan.  Rudolf Petan: V začetku leta 2008 Slovenija vstopa v t. i. schengen. To v bistvu pomeni, da bo naša meja z Republiko Hrvaško postala zunanja meja EU. To pa seveda po drugi strani tudi pomeni, da moramo urediti in zgraditi vso potrebno infrastrukturo za dobro in uspešno funkcioniranje vseh služb, ki so za to potrebne. Za ureditev vsega potrebnega pa bo Slovenija imela priložnost črpati tudi evropska sredstva. In kaj je v bistvu potrebno zgraditi? V skladu s sprejetimi dopolnitvami izvedbenega načrta za uveljavitev schengenskih standardov, ki ga je sprejela vlada, mora Slovenija na svoji meji zgraditi ali rekonstruirati 17 mejnih prehodov, mogoče ne bi bilo narobe, če jih naštejem, to so Bistrica ob Sotli, Zavrč, Sočerga, Sečovlje, Petišovci, Dobovec, Rigonce, Babno Polje, Petrina, Vinica, Orešje, Imeno, Ormož, Gibina, Razkrižje, Podplanina in Zgornji Leskovec. Da pa bi Slovenija lahko črpala evropska sredstva, moramo izpolniti določene pogoje in tudi v določenem roku in sicer gradnja oziroma rekonstrukcija navedenih mejnih prehodov mora biti izvedena v skladu s standardi. In sicer je dokončanje vezano na rok 30.9.2007, črpanje finančnih sredstev pa na 31.12.2007. Za izvedbo izgradnje oziroma rekonstrukcije mora Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja na podlagi zakona naloge pooblaščenega investitorja, enotno dovoljenje za gradnjo mejnih prehodov pridobiti najkasneje do 1.5.2007. Za izvedbo vseh navedenih aktivnosti pa mora ministrstvo pred tem po postopku, ki ga zakon podrobneje predpisuje, pridobiti zemljišča za gradnjo mejnih prehodov. Sedaj predpisani postopki in roki za pridobitev zemljišč za izgradnjo mejnih prehodov bistveno otežujejo doseganje zgoraj navedenih rokov, zato obstaja velika nevarnost, da Slovenija ne bo mogla črpati evropskih sredstev. Slovenija bo v vsakem primeru morala zgraditi omenjene objekte. V primeru, da bomo pravočasno opravili vse aktivnosti, bomo del sredstev pridobili iz Evropske unije, v nasprotnem primeru pa bo celoten strošek na naših plečih ali na našem proračunu. Zaradi velike odgovornosti do proračuna je namen zakona pospešitev postopkov pri pridobivanju zemljišč za gradnjo mejnih prehodov in s tem tudi hitrejša pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo mejnih prehodov, saj je slednje tudi pogoj za začetek gradnje objektov na območju teh mejnih prehodov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona tako zagotavljajo, da bodo vse aktivnosti opravljene v predvidenem roku. Zato v Poslanski skupini SDS podpiramo aktivnosti za pospešitev teh postopkov in za enotno ureditev omejitve razpolaganja z zemljišči na območju vseh mejnih prehodov, z jasno določitvijo, da pripravijo elaborat za ugotovitev javne koristi za izgradnjo mejnih prehodov, pospešitev postopkov, skrajšanje postopkov in sporazumevanje z lastniki zemljišč. S predlagano spremembo je določen nov pooblaščeni investitor gradnje mejnega prehoda, kar je posledica reorganizacije državne uprave in ukinitve oziroma prehoda Servisa skupnih služb vlade kot prejšnjega pooblaščenega investitorja. Zakon pa tudi določa, da je izgradnja mejnega prehoda v javnem interesu in v javno korist. Zaradi vseh navedenih dejstev in zaradi možnosti črpanja evropskih sredstev v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo omenjeni predlog zakona.