Predlog Zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in o lastništvu zaposlenih

Dodatno obrazložitev predloga je predstavila predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, državna sekretarka Marjeta Cotman. Dodatno obrazložitev predloga je predstavila predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, državna sekretarka Marjeta Cotman. Dodatno obrazložitev predloga je predstavila predstavnica ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, državna sekretarka Marjeta Cotman. Vlada ne podpira predloga zakona, saj vrsta določb ni v skladu z ostalo zakonodajo s področja gospodarskega sistema. Vrsta določb je neprilagodljivih in bi pretirano obremenila gospodarske subjekte. S sprejetjem takšnega zakona bi zamudili priložnost, zato bi se morali priprave zakona lotiti bolj premišljeno in v sodelovanju s socialnimi partnerji ter ob upoštevanju davčnega vidika. Iskati bi morali učinek medsebojnega sodelovanja. Sedanji predlog pa predstavlja samo zelo ‘zbirokratiziran’ in preveč uravnavan način izplačila dela plače. V Republiki Sloveniji je sedaj udeležba zaposlenih pri dobičku družbe in lastništvu zaposlenih že urejena v zakonu o gospodarskih družbah, ki dopušča, da delniška družba zagotovi pravice do udeležbe pri dobičku družbe tudi zaposlenim. Delavci lahko pridobijo nove delnice v zameno za del plače, ki jim pripada iz udeležbe pri dobičku družbe, za kar pa mora obstajati podlaga, bodisi v zakonu bodisi v statutu. Trenutno ni v Sloveniji nobene druge neposredne zakonske podlage za takšno odločitev skupščine. Zato je potrebna statutarna opredelitev, ki mora biti tudi dovolj določena. Nasprotujemo predlogu za obvezno določitev udeležbe v dobičku, saj ni posebne potrebe, da odločitev o udeležbi zaposlenih pri dobičku v tako togem zakonskem okviru sprejme kar zakonodajalec. Naloga zakonodajalca je predvsem v tem, da konstitentno zakonsko uredi področje udeležbe zaposlenih pri dobičku in delavsko delničarstvo ter ga vzpodbuja. Cilji, nameni in vizije za takšen predlog zakona bi morali biti širši. Iz predloga zakona izhaja, da so davčne olajšave edini dejavnik za doseganje ciljev predloga zakona oziroma za uveljavitev zakona. Olajšave so preobsežne, premalo natančno opredeljene ter neskladne z nameni in cilji uveljavljenih davčnih olajšav po davčnih zakonih, na primer po zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Na podlagi vsega navedenega vlada nasprotuje tako oblikovanemu predlogu zakona in predlaga državnemu zboru, da ga ne sprejme kot ustrezno podlago za naslednje faze zakonodajnega postopka. Ker bi ureditev udeležbe zaposlenih pri delitvi dobička in delavsko delničarstvo lahko pomembno prispevalo k oblikovanju učinkovitega podjetniškega okolja, v katerem bodo v nekoliko spremenjeni vlogi lahko aktivno udeleženi ali vključeni tudi delodajalci, bo vlada Republike Slovenije pripravila predlog zakona, ki bi sistemsko bolj konsistentno uredil navedeno tematiko. Ivan Grill je predstavil stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Koalicijska pogodba vladajoče koalicije ima v svojem besedilu povsem jasno zapisano, da se bo zavzemala za oblikovanje ustrezne zakonske rešitve pri udeležbi zaposlenih pri dobičku in delavskemu delničarstvu. Tudi v Slovenski demokratski stranki podpiramo ideje oblikovanja in ustvarjanja možnosti, da bodo lahko tudi zaposleni deležni udeležbe pri dobičku in delavskemu delničarstvu. Pri pripravi ustrezne zakonodaje, ki bo celovito in sistemsko urejala to pomembno področje pa je treba slediti temeljnemu cilju, ki bo spodbujal tiste oblike nagrajevanja zaposlenih, ki izhajajo iz dejansko ustvarjenega pozitivnega rezultata poslovanja in bo sočasno povečal varčevanje ter vlaganje v razvoj in investiranje. V Slovenski demokratski stranki želimo pri pripravi ustrezne zakonodaje slediti in upoštevati predvsem naslednjim izhodiščem; odločitev o udeležbi zaposlenih pri dobičku in delavskemu delničarstvu mora temeljiti na prostovoljni podlagi, tako s strani delodajalcev kot tudi delojemalcev. Prepričani smo, da je pričakovane cilje možno doseči samo tako, da se vsi socialni partnerji zavedajo obojestranske koristi, ki jih prinaša tovrstno sodelovanje. Tudi v ostalih državah, kjer so zaposleni udeleženi pri dobičku in delavskem delničarstvu, ta temelji na neobvezujočem načinu; izjema je Francija, kjer je ta udeležba obveza za vsa podjetja z več kot petdesetimi zaposlenimi. Določila takšnega zakona ne smejo posegati na druga področja zakonodaje, saj to prinaša zmedo in nepreglednost v ostalo zakonodajo. Kot vidimo, pa ta predlog zakona pomembno posega tudi na drugo področje, predvsem davčno, kar prinaša dodatno nepreglednost in celo nasprotja z obstoječo davčno zakonodajo. Samo za primer; ta predlog zakona je v nasprotju z veljavnim zakonom o dohodnini in zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb. Naslednje izhodišče, za katerega menimo, da je pomembno, je to, da v primeru, ko se s takšno zakonodajo posega v področja, v katerih bi morali sodelovati vsi socialni partnerji, bi morali pri pripravi tega zakona upoštevati tudi njihova mnenja in stališča. V Slovenski demokratski stranki smo prav pri tem predlogu začudeni, da predlagatelji tega zakona v pripravi zakona tega niso upoštevali, saj kot lahko iz magnetograma z dne 5. februarja 98 razberemo, je takratni in sedanji poslanec gospod Potrč pri obravnavi predloga podobnega zakona na takratnem odboru za zdravstvo, delo, družino in socialne zadeve vztrajal, da zakona s tovrstno tematiko ni mogoče obravnavati brez priloženega poročila o doseženem socialnem sporazumu oziroma o informaciji, v kateri fazi so pogajanja. Iz predloga tega zakona, ki ga danes obravnavamo, lahko vidimo predvsem to, da so ključni cilji tega predloga predvsem davčne olajšave, ki pa državi po nepotrebnem zmanjšujejo prihodke za daljše časovno obdobje. Kot vidimo, tega predloga zakona vlada Republike Slovenije ne podpira, prav tako pa so bili do tega besedila kritični tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in v Združenju sveta delavcev slovenskih podjetij, saj so nam glede tega zakona posredovali številne pripombe in predloge na dvanajstih oziroma osmih straneh. Vse te pripombe in predlogi dokazujejo, da je predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, slab, pomanjkljiv, nekonsistenten in ga s takšno vsebino ni mogoče popraviti niti z amandmaji, zato ga v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne bomo podprli za nadaljnjo obravnavo.