Predlog zakona o temelnjih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva

Stališče poslanske skupine je predstavil mag. TOMAŽ ŠTEBE.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se bomo strinjali s sklepom, da predlog zakona, kot je zasnovan, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Ob vsem spoštovanju namer predlagatelja in ciljev, ki jih poskuša na ta način doseči Evropa in Slovenija z Lizbonsko strategijo in nacionalnimi programi, da postanemo najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo v svetu s polnozaposleno ekonomsko in socialno kohezijo. Na kratko rečeno, delovna mesta in rast. Ali pa obratno. Razlogi za stališče, da predlog ne sledi navedenim strategijam in ciljem smo v bistvu dva formalnokonceptualna in vsebinski, ki pa so po mojem mnenju, mnenju Slovenske demokratske stranke najpomembnejši. Najprej formalnokonceptualni. Za obdobje veljavnosti zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva od leta 2010 do 2014 ni veljavnega krovnega dokumenta, nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa in nacionalnega programa visokega šolstva, ki veljata do leta 2010. Takega mnenja je tudi Zakonodajno-pravna služba. Drugi tak formalnokonceptualni razlog je, da predlagani podprogrami za katere bi morali nameneniti najmanj 65 milijonov evrov od leta 2010 za obdobje petih let. So področja za katera morajo biti potrebna sredstva že po sedanjih obveznostih države zagotovljena v proračunu. Financiranje bolonjskih programov, dovolj učiteljev glede na število študentov ali boljše razmere. Javno-zasebno partnerstvo mora biti podprto z obstoječimi proračunskimi in drugimi finančnimi elementi. Poleg tega se tudi proračunsko planirajo programi in podprogrami v okviru štiriletnih načrtov razvojnih programov. Okvir zanje so že omenjeni nacionalni programi oziroma strategije, ki sledijo evropskim posebnostim in možnostim nacionalnih držav članic. Bistvo je v odločitvah o usmeritvah v raziskovalno-razvojnih segmentih, ki imajo največje možnosti za uspeh in na teh področjih in podpornih delih odličnost, ki omogočajo tudi končno uspešnost na trgu v globalnem smislu. Bolj je pa pomembno to kako razumemo temeljne razvojne programe. Bistvo njih je pravzaprav iskanje področij za posebno financiranje. Bistvo je tudi visoka udeležba gospodarstva. Ne 15% iz javnega dela, ampak predvsem in bistvena vsaj polovična visoka udeležba gospodarstva. Menim, da vsaj polovična, ker njihova udeležba zagotavlja utemeljenost in resno partnerstvo za odgovornost, za realnost in uspešnost programov oziroma projektov. Za razvoj konkurenčnosti in uspešnosti naše družbe je pomembno, da namenimo pomembna sredstva za posamezne programe, ki vodijo v odličnost, ki vodijo v realizacijo in uspešno obvladovanje področij ali nekaterih tehnoloških vsebin za katere mislimo, da je Slovenija na teh področjih lahko konkurenčna in uspešna, ki lahko ustvarimo dolgoročno varna in zahtevna delovna mesta. Nemčija je namenila milijarde evrov za nekaj univerz, ki jih poskuša na ta način usposobiti za primerljivo uspešnost z nekaterimi drugimi univerzami po svetu. Seveda iz javnih sredstev, ki pridobivajo pomembne deleže za svoje delo iz zasebnih sredstev iz gospodarstva. Podobno finska država ravno sedaj namenja pol milijarde evrov za vgrajevanje zasebnega partnerstva v obstoječe javne univerze s soudeležbo najmanj enakih sredstev iz zasebne sfere. Menimo, da je zelo pomembno, da usmerimo in skozi načrte razvojnih programov določimo, posamezne izbrane vsebine in nekatere tehnološke projekte, za katere pričakujemo, da jih bomo v končni fazi tudi implementirali na trgu. Zelo pomembno je tudi to, da intenziviramo izobraževanje, ga prevzamemo z realnimi obštudijskimi, razvojnimi in aplikativnimi projekti ter s tem ustvarimo učinkovite študijske programe in diplomante. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla sklep matičnega odbora, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo.