Predlog zakona o subvencioniranju študentske prehrane

Stališče poslanske skupine je ob prvi obravnavi predstavla Alenka Jeraj. Alenka Jeraj: Zdrava, redna in pravilna prehrana je bistvena in izredno pomembna za razvoj posameznika. Še posebej pomembna pa je za otroke in mladostnike. Zdrava prehrana daje energijo za rast in gibanje ter omogoča boljše pogoje za osebnostni razvoj. Eden izjed dejavnikov, ki vplivajo na preutrujenost in izostajanje otrok od pouka, je tudi neprimerna in nezadostna prehrana. Kakovostno in zdravo prehranjevanje dijakov se nam zdi še posebej pomembno, saj si ravno v tem obdobju pridobivajo prehranjevalne navade. V tem sklicu parlamenta, pa tudi v prejšnjih, smo sprejeli kar nekaj resolucij in usmeritev, ki poudarjajo in zahtevajo zdravo in kakovostno prehrano in smo si vsi skupaj postavili za cilj izboljšanje prehranjevalnih navad. Le zdravi otroci in mladostniki, z dobrimi prehranjevalnimi navadami bodo tudi zdravi odrasli. Prehranjevalne navade, pridobljene v mladosti, se namreč prenašajo tudi v kasnejše življenje. V Sloveniji imamo urejeno prehrano v vrtcih, prehrano osnovnošolcev, zgledno je urejena tudi prehrana študentov, na področju dijaške prehrane pa do sedaj ni bilo narejenega prav veliko, kar je povzročalo neredno in nezdravo prehrano dijakov. Na to so tudi sami v nekaterih raziskavah, ki so bile opravljene, tudi opozorili. To pa povzroča tako prekomerno telesno težo pri mladostnikih kot utrujenost, težave pri koncentraciji in drugo. Veliko dijakov se vozi v srednjo šolo daleč in zato porabijo veliko časa. Domov se vračajo v poznih popoldanskih urah ali zvečer, nimajo pa možnosti, da bi odšli na kosilo po končanem pouku, saj ustrezne ponudbe za dijake ni oziroma jih k temu niti ne usmerjamo. Če ponudba obstaja, se dijaki zanjo ne odločajo, ker je predraga, ker imajo prekratke odmore in podobno. Trend v zadnjih 10 letih kaže naraščanje števila slabo hranjenih otrok tako v različnih starostnih skupinah otrok in mladostnikov kakor pri dekletih in fantih. Raziskave tudi kažejo, da dijaki večinoma ne zajtrkujejo, izpuščajo obroke, se prehranjuje neredno in denar, ki naj bi ga porabili za malico, namenjajo za nezdravo prehrano, prigrizke in kavo. Tudi tam, kjer možnost malice ali kosila je, dijaki ne kažejo velikega zanimanja oziroma teh navad in takega trenda ni mogoče spremeniti brez finančne spodbude, torej subvencioniranega obroka. Ob vprašanjih, ali bi se odločili za topel obrok, če bi bil subvencioniran in če bi dijak plačal le manjši del, dijaki odgovarjajo, da bi se odločil zanj, seveda pa bi morali za to imeti primeren čas in ne le 15 ali 20 minut.     V decembru 2007 smo tako koalicijski poslanci s prvopodpisanim Jožetom Tankom vložili  v DZ postopek zakona o subvencioniranju dijaške prehrane. Z zakonom želimo sistemsko urediti prehrano dijakov na podoben način, kot je to urejeno za študente, ne bo pa potrebno uvajati bonov, ker bo v primerov dijakov na posamezni šoli izvajalec praviloma prisoten. In ne tako, kot je pri študentski prehrani, ki je razpršena. Taka rešitev je primerna tudi zaradi specifike šolanja, kjer je urnik in pouk srednješolcev drugače organiziran kot pa urnik študentov. V šolskem letu 2006—2007 je bilo preko 96.000 dijakov in zdi se nam potrebno, da poskrbimo za njihovo redno in zdravo prehrano. S tem namenom smo v zakon, ki je sicer splošni akt in se bodo nekatera področja v njem podrobneje urejala s pravilnikom, zapisali, da se v javnem razpisu kot prednostni kriterij upošteva kakovost hrane. Na področju srednješolskega izobraževanja je bilo namreč do sedaj poskrbljeno le za subvencioniranje prehrane dijakom, ki so socialno ogroženi. Mi pa z zakonom želimo omogočiti vsem dijakom subvencioniranje enega toplega obroka za vsak dan prisotnosti pri pouku. Dodatnih 10 obrokov bi pripadalo učencem s posebnimi potrebami in dijakom padlih v vojni za Slovenijo. Višina subvencije bo enaka kot pri študentih in se bo usklajevala na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom. Ker gre za dijake, ki imajo drugače organiziran pouk kot študentje, bo potrebno poskrbeti, da se bo topel obrok zagotavljal v času pouka in praviloma znotraj šolskega prostora. Izvajalci dijaške prehrane bi bile srednje šole, podobno kot je to urejeno v osnovnih šolah. Nadzor nad namensko, gospodarno in učinkovito uporabo sredstev bi opravljalo ministrstvo, nadzor nad izvajanjem subvencionirane dijaške prehrane pa pristojna inšpekcija. Šole bi same uredile organizacijo prehrane. Tako, kot so določeni standardi za prehrano najmlajših otrok v vrtcu in osnovnošolcev, bo določena sestava obrokov s priporočili in predlogi prehrambenih strokovnjakov tudi za dijake. Sodelovanje z inštitucijami in drugimi, ki raziskujejo prehrambene navade, zbirajo podatke o zdravstvenem stanju mladostnikov in podobno, torej z Ministrstvom za zdravje, Inštitutom za varovanje zdravja, zavodi za zdravstveno varstvo in drugimi. Seveda bi bil lahko podoben zakon sprejet že pred leti, ko ga je vložil takratni opozicijski poslanec Jože Tanko. Zakona takratna vlada z ministrom dr. Slavkom Gabrom ni podprla in tako je področje dijaške prehrane ostalo neurejeno oziroma prepuščeno urejanju po posameznih srednjih šolah. Nekatere srednje šole in centri so poskrbeli tudi za ta del, drugi manj ali sploh ne in so se morali dijaki znajti sami. Nekatere srednje šole že danes imajo vse pogoje za izvajanje zakona, ob tem je potrebno povedati, da imajo nekatere celo pogoje za pripravo nekaj 100 obrokov, pripravlja pa jih 80 dnevno, torej niso izkoriščene vse možnosti, ki že danes obstajajo. In če bi bil zakon sprejet že pred leti, bi bile odpravljene vse dileme, ki se danes pojavljajo v medijih, kako bomo zagotovili kuhinje, jedilnice, razdelilnice. Tudi sistem sofinanciranja bi bil že utečen in najbrž bi danes že lahko merili pozitivne rezultate. Ampak, nikoli ni prepozno in čas je, da ugriznemo tudi v to jabolko in začnemo s konkretnimi koraki, k temu nas končno zavezujeta tudi Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike 2005—2010 in Sstrategija na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007—2012. Naša poslanska skupina se je že srečala s predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, ki zakon podpirajo, poudarjajo pa, da bo potrebno zagotoviti pogoje v srednjih šolah. Zakon so podprle tudi nekatere mladinske in dijaške organizacije in skupine, nekateri ravnatelji srednjih šol, pozitivne odzive pa smo prejeli tudi od posamičnih dijakov in staršev. Zakonu v Poslanski skupini Slovenke demokratske stranke želimo srečno pot, saj smo prepričani, da bodo v skrbi za zdravo in kvalitetno prehrano dijakov zanj glasovale vse poslanke in poslanci, tudi tisti, ki mu pred leti niso namenili svojega glasu, pa sicer zelo poudarjajo socialni čut in skrb za zdravje.