Predlog zakona o subvencioniranju prehrane dijakov in vajencev

Predlog zakona je predstavil vodja poslanske skupine SDS dr. France Cukjati. 7. maj 2004. Predlog zakona je predstavil vodja poslanske skupine SDS dr. France Cukjati. 7. maj 2004.”Problem prehrane šolarjev je star, je pa tudi takšen, da je vreden naše pozornosti. Ker se bliža novo šolsko leto, je dobro prej, ne tik pred začetkom novega šolskega leta, govoriti o teh problemih in jih tudi skušati razrešiti. Tokrat govorimo o srednješolcih, dijakih in vajencih. Otroci v vrtcih in v osnovnih šolah imajo urejeno prehrano. Študentje imajo bone in ta sistem pomaga, da imajo tudi oni urejeno prehrano. Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja vsem delavcem, da jim delodajalec v času dela omogoči redno prehrano – topel obrok v osmih urah, če je delo daljše, pa dva obroka. Menim, da je to zelo pomembno za zdravje človeka, za njegovo produktivnost, za njegovo uspešnost in za njegovo dobro počutje. Le pri srednješolcih smo pozabili na to dolžnost. Raziskave instituta za varovanje zdravja ugotavljajo, da so prav ti šolarji z vidika prehrane najbolj ogroženi. Na splošno so rezultati pokazali, da le 40% šolarjev redno zajtrkuje, srednješolcev le 30%. Ko pridejo v šolo, potem njihov delovni dan traja ne samo šest ur, ne samo osem ur, ampak vse pogosteje 10 ur, in če upoštevamo še tiste, ki se vozijo iz periferije in izgubijo po dve tri uri za prevoz, potem niso redki dnevi, ko so tudi po dvanajst ur od doma brez toplega obroka. Ne pozabimo, da so to najbolj občutljiva leta, v katerih mladi rastejo. Ne samo fizično, ampak tudi psihično. Ustvarjajo se prehrambene navade, odnos do prehrane in odnos do družbenega življenja. Ob tem se moramo zavedati, da redna prehrana omogoča tako večjo ustvarjalnost med poukom in lažje sledenje šolskim zahtevam, kot tudi boljše psihično počutje. Neurejena prehrana ni zadnji vzrok temu, da vse raziskave zapovrstjo ugotavljajo preutrujenost dijakov, vse večjo depresivnost, nemir, motnje spanja, in vedno večje psihosomatske težave. Menimo, da bi za to generacijo, ki je nekako pozabljena, v tem smislu morala nekoliko bolj poskrbeti država. Ministrstvo za šolstvo je glede naše pobude, da bi se to uredilo tako kot je predlagano, odgovorilo, da je stvar pravzaprav že razrešena. In sicer, da je že sprejet pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah. Minister pravi, da je v proračunu za leto 2004 zagotovljeno 900 milijonov tolarjev v ta namen, kar je kar 51% več kot prejšnja leta. 900 milijonov za 100.000 dijakov in vajencev pa pomeni 9.000 tolarjev na leto na dijaka ali 900 tolarjev na mesec, na šolski mesec brez počitnic na dijaka, ali 40 tolarjev na dan. To seveda ni resna podpora, to ni resen pristop. S 40-mi tolarji ne more kupiti niti žemljice. To se pravi, prvi pristop je potreben za to, da se šolarjem, ki jim zagotavljamo brezplačno šolo, zagotovimo ustrezno podporo pri iskanju rešitve prehrane. Drugi problem, ki ga želi rešiti predlog zakona pa je, da se uredijo tudi prostori in dostopnost do prehrane. Torej, ne samo finančna podpora, ampak tudi dostopnost. Ne samo vrtci, tudi osnovne šole in pa delovne organizacije so dolžna delavcem to zagotoviti. To je prav. Imamo prehrano v vrtcih, imamo menze v osnovnih šolah, imamo menze v delovnih organizacijah, tudi v državnem zboru jo imamo in tako je prav. Dostopno mora biti tudi prostorsko. Predvsem v srednjih šolah je treba zagotoviti prostorsko dostopnost do obrokov. S tem bi zagotovili ne samo manj utrujenosti in depresivnosti, ampak tudi manj beganja otrok v času velikega odmora, ker se porazgubijo po bližnjih bifejih, kjer se vse mogoče dogaja, tudi dilerji pridejo na svoj račun in podobno. Vsekakor se ta neurejenost kaže tudi v tem, da ni primernih prostorov. Mislim, da bi zakon, ki ga predlagamo, šolam naložil, da na tak ali drugačen način – bodisi, da sami pripravijo ustrezne prostore, bodisi da se v skladu z možnimi finančnimi sredstvi, ki naj bi jih zakon zagotovil – tudi dogovorili z bližnjim ponudnikom take prehrane, da bi zagotovil tudi ustrezne prostore. Menimo, da je to pameten zakon. Glede na pripombe, ki smo jih že dobili v času priprave zakona, naj bi veljavnost zakona nastopila šele v šolskem letu 2005/2006. To menimo, pa je vendarle dovolj časa tudi, da se vse podrobnosti uredijo, in da se celoten sistem prilagodi za ureditev tega vprašanja.”