Predlog zakona o spremenbah in dopolnitvah zakona o azilu

Stališče poslanske skupine je predstavil Rudolf Petan. Rudolf Petan: Z vstopom v EU se želi Slovenija poenotiti s pravnim redom skupnosti na vseh področjih. Vse države članice se želijo poenotiti na področju ilegalnih migracij in azila ter zagotoviti potrebno mednarodno zaščito osebam iz tretjih držav ob istočasni skrbi za kontrolo in nadzor migracijskih tokov. Kontrola in nadzor teh tokov je še posebej pomembna za mejne države skupnosti. V ta namen so bili sprejeti sklepi iz Tampereja, s čimer so bili podani tudi temelji enotnega azilnega sistema. Eden pomembnejših sklepov je petletni rok za sprejem ustreznega pravnega okvirja na evropskem nivoju za poenotenje azilne zakonodaje v državah članicah. V končni fazi tudi vzpostavitev skupnega, enotnega azilnega sistema, ki ga opredeljuje tudi Ustava za Evropo. Zakonodajna sprememba, ki jo kot obravnave implementira Haaški program, ki je nadgradnja Tampereja. Osnovni namen tega programa je zagotovitev osnovnih človekovih pravic za državljane iz tretjih držav, zagotovitev minimalnih procesnih garancij ob istočasni vzpostavitvi kontrole zunanjih meja EU, predvsem zaradi boja proti tihotapljenju ljudi, organiziranemu kriminalu in terorizmu. Posebej pomembna pa je preventiva pri navedenih pojavih. Potrebno je poudariti, da gre za poenotenje ali za formiranje enotnega evropskega azilnega sistema. Terorizem ali boj proti terorizmu je postal še posebej aktualen po 11. septembru 2001, napadu v Madridu v začetku leta 2004 in več terorističnih napadov v Londonu lansko leto. Slovenija je mejna država skupnosti, zato je še posebej izpostavljena. Prva se sreča s migracijskimi procesi in s tem tudi s posledicami. Tudi zato je naša država dolžna sprejeti evropske direktive z doslednim izvajanjem, še posebej zato, ker sledijo cilju, vzpostaviti enoten azilni sistem EU. Potrebno je poudariti, da gredo spremembe v smeri hitrejših postopkov, kar pomeni višanje standarda za prosilce in njihovo večjo zaščito. Najslabša rešitev je ne reševanje v razumnem roku, tudi ko gre za prosilce za azil. Želeli bi izpostaviti toliko kritizirano rešitev glede vloge policije za ugotovitev resničnosti pridobitve azila in poti. Takšne rešitve imajo na Finskem, v Franciji, Danski, Nemčiji, Norveški, Češki in postopoma jih uvajajo tudi druge države. Glede na to, da Slovenija sprejema standarde EU, kjer so članice tudi države, ki imajo več kot 2-krat višji nacionalni dohodek na prebivalca kot Slovenija, pomeni, da daje naša država 2-krat več za to področje kot omenjene države. Mislim na države Beneluksa, skandinavske države, Avstrijo, Nemčijo, Anglijo, ki so bistveno bogatejše, pa vendar dajemo mi enako kot oni. Zato so vsi očitki, da znižujemo standarde, popolnoma odveč in celo nekorektni. Dokler bomo pri azilni zakonodaji sprejemali standarde najbogatejših držav članic, so taka razmišljanja ali obtožbe iz trte zvite in nekorektne, pa čeprav so izražene v državnem zboru na seji delovnih teles tudi s strani predstavnikov, ki prihajajo iz tujine. V SDS podpiramo takšen pristop, zato tudi podpiramo zakon, ki omogoča uvajanje skupnega azilnega postopka EU.