Predlog zakona o spremembi zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti
torek, 29. 11. 2005DR. JURE ZUPAN: Vlada je dala v proceduro spremembo zakona o raziskovalni dejavnosti, in sicer spremembo 33. člena v drugem odstavku, ki predvideva, da se v upravnih odborih javnih zavodov število predstavnikov vlade poveča tako, da imajo v upravnih odborih večino. Razlogov za to je več. Najpomembnejši razlog za to je strategija razvoja Slovenije in ukrepi, ki so bili sprejeti, namreč, da Slovenija potrebuje enotni raziskovalni prostor, tako kot Evropa potrebuje evropski raziskovalni prostor. Ta prostor želimo poenotiti in ga vključiti v evropski raziskovalni prostor in to tako, da bo čim bolj učinkovit in koristen za uporabnike raziskovalnih storitev kot tudi za same raziskovalce. Pri pregledu stanja smo ugotovili, da je potrebnih veliko sprememb, predvsem s stališča odgovornosti, učinkovitosti in koordiniranosti med posameznimi javnimi raziskovalnimi zavodi. Ko smo to pregledali, smo ugotovili, da od sedemnajstih javnih raziskovalnih zavodov, ki jih imamo, nihče, torej nobeden od ustanovnih aktov teh sedemnajstih inštitutov v času veljavnosti zakona, ki ga sedaj spreminjamo, torej v času treh let, – zakon velja namreč že od 14. 11. – nobeden od ustanovnih aktov teh inštitutov med tem ni bil spremenjen tako, kot zahteva zakon. To pomeni, da inštitucije niso čutile nobene potrebe po tej spremembi in tudi mi menimo, da za tako stanje ni spremembe. Zato smo spremenilizakon tako, da bo zagotavljal učinkovitost in odgovornost. Težava ni toliko v usklajevanju znotraj nekega inštituta, tam se načelno zmenijo, vendar pa je težava v koordinirani akciji pri usklajevanju vseh inštitutov in to pomeni ravno to, kar želimo s poenotenjem raziskovalnega prostora. Če govorimo samo o mobilnosti, ki je ena osnovnih elementov raziskovalnega prostora v Sloveniji in v Evropi,je recimo samo pri pregledu aktov, kako različni javni raziskovalni inštituti, torej teh sedemnajst, različno obdelujejo možnost raziskovalcev, kakšni so pogoji, da gredo, kakšno je njihovo plačilo, kako se vračajo, kako delujejo z različnimi kategorijami, kot so poročeni, mlado poročeni in starejši raziskovalci. Skratka, vsak inštitut ima nekaj svojega in to bistveno onemogoča ali pa omogoča mobilnost in transparentnost ter enakost pogojev vseh raziskovalcev. Kaj to pomeni v primerjavi z Evropo, vemo vsi. Torej, bistvo našega predloga je, da vlada prevzame odgovornost, da tisti, ki bodo naloge opravljali v imenu vlade, v upravnih odborih zagotovijo enako organiziranost teh inštitutov, zato tudi so upravni odbori. Torej, da organizirajo delo raziskovalcev in raziskovalnihskupin tako, da bo primerljivo med seboj in primerljivo z Evropo. Skratka, to usklajujemo s celotnim evropskim raziskovalnim prostorom, poleg tega pa v Sloveniji ta raziskovalni prostor usklajujemo še z visokošolskim raziskovalnim prostorom, ker menimo in tudi v Evropi tako menijo, čeprav ta težnja še ni tako izrazita, se pa pojavlja, da se raziskovalni prostor poenoti tudi z visokošolskim prostorom. To pa nalaga raziskovalnim inštitucijam še dodatne odgovornosti, da bodo svojo dejavnost in svoje pravilnike uskladili. Menim, da so to dovolj tehtni razlogi, da boste to razumeli in sprejeli ta zakon. Menimo tudi, da s tem zakonom vlada povsem resno prevzema večjo odgovornost, kot jo je imela doslej pri organizaciji raziskovalnega prostora, hkrati pa dajemo tudi direktorjem nekoliko več možnosti, da se oprejo na odločitve vlade, da niso osamljeni, skratka, da vsak sam ne išče svojih rešitev in se potem vsak sam ne pogovarja v določenih smereh. Menimo da so take usmeritve pomembne in smiselne in zato upam, da bodo spoštovane poslanke in spoštovani poslanci ta zakon podprli. Stališče poslanske skupine SDS je ppredstavila Eva Irgl: EVA IRGL: V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo seveda podprli predlagano spremembo zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Praktično izvajanje zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti v obdobju odleta 2002 dalje, ko je bil uveljavljen, kaže na to, da so določene zakonske rešitve nepraktične oziroma neustrezne, kar se najbolj kaže prav v spremembi, ki jo predlaga vlada, in sicer v zvezi s strukturo upravnih odborov javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov. Cilj spremembe zakona je, da se spremeni razmerje članov v upravnem odboru raziskovalnega in infrastrukturnega zavoda, ki so imenovani ali pa izvoljeni predstavniki s strani ustanovitelja, zaposlenih in uporabnikov storitev. Veljavni zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti velja od 29. decembra 2002, torej že tri leta. Po zakonu, tukaj govorim o 47. členu, pa je rok za izdajo podzakonskih predpisov, ki so potrebni za izvajanje tega zakona, eno leto. Od tega datuma sta minili že 2 leti. V 33. členu zakon govori o tripartitni strukturi upravnega odbora, danes pa koordinacija raziskovalnih institutov Slovenije ugotavlja, citiram: “Da so upravni odbori v marsikaterem izmed slovenskih raziskovalnih javnih zavodov trenutno strukturirani še na osnovi starega zakona v skladu s predpisi pred letom 2002 in zato, ker prejšnja vlada ustanovitvenih aktov teh zavodov ni uskladila z veljavnim zakonom, ki pa je bil, kot sem že prej povedala, sprejet že leta 2002.” V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke zato menimo, da je to tudi eden izmed dokazov, da je trenutna zakonska rešitev v zvezi s strukturo upravnih odborov javnih raziskovalnih in javnih infrastrukturnih zavodov nepraktična oziroma neustrezna. To dokazuje še ena navedba koordinacije raziskovalnih institutov Slovenije in ta je, da ti instituti že ves čas povsem normalno poslujejo z upravnimi odbori, v katerih ima, poudarjam, ustanovitelj večino tudi sedaj. Priznavajo celo, da v teh upravnih odborih ni predstavnikov uporabnikov, predstavnikov zaposlenih pa le nekaj manj kot polovica, na primer v razmerju 4:3 v korist predstavnikov ustanovitelja. Iz povedanega tako izhaja, da z navedeno spremembo zakona vlada kot predlagateljica na podlagi, lahko bi rekla kar dosedanje prakse, uzakonja rešitev, ki se je očitno izkazala za ustrezno in učinkovito. Zato bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagano spremembo seveda podprli.
