Predlog zakona o spremembah zakona o volitvah v Državni zbor
sreda, 27. 2. 2008 Stališče poslanske skupine je predstavil mag. Branko Grims.MAG. BRANKO GRIMS: Mislim, da bi najprej veljalo postaviti eno proceduralno vprašanje: Ali v tej državi ustava še velja? Resno vas vprašam, kajti glede na predhodne razprave, tudi s kakšno častno izjemo, ampak vendar večinsko, bi ugotovil, da ustava očitno po mnenju nekaterih ne velja.
Razen seveda, če si tisti kolegi iz opozicije domišljajo, da lahko odločajo, za koga velja in kdaj velja. Kajti v Sloveniji, kolegice in kolegi, ustava določa, da smo pred zakonom vsi enaki in da ima vsak državljan in vsaka državljanka, ki izpolni zakonske pogoje, torej, da je polnoleten, da mu ni odvzeta opravilna sposobnost, pravico voliti in biti voljen, ima aktivno in pasivno volilno pravico. In ne postavlja državljanov na državljane prvega ranga in državljane drugega ranga, ki so vredni zasramovanja in jim je mogoče pripisati vse mogoče – točno to, kar vi v opoziciji počnete. Zakon, ki je danes pred nami, je pravzaprav sramotna nadaljevanka zelo žalostne in tragikomične zgodbe, ki priča o ekstremno nizki politični kulturi slovenske opozicije, velikega dela nje, ki smo ji bili priče ob zadnjih volitvah predsednika države. Takrat je bila cela kampanja, ki je temeljila na neki predpostavki, da je tam v tujini trop nekih čudnih lumpov, ki samo to čakajo, kako bodo vehementno vsi goljufali na teh volitvah, in da je zdaj treba reševati to državo pred to silno goljufijo, ki se obeta. Potem je bil pa prvi krog glasovanja opravljen, po tem zakonu. Kdo ugane, koliko je bilo nepravilnosti, ki jih je ugotovila Republiška volilna komisija po uradnem poročilu, kolikor je meni znano nič, ampak, kampanja se je nadaljevala, pa zgodba se je ponovila v drugem krogu in ta zgodba se še kar vleče do danes.
Zaradi tega, ker je kaj, igra se spet na čustva, igra se na to, da se je nekoč v minulih desetletjih ljudi, ki so bili v tujini obravnavalo kot zunanjega sovražnika, podobno kot se je iskalo ves čas nekega notranjega sovražnika in na teh predsodkih se še danes temelji takšno kampanjo, kot da tisti zunaj ne bi bili ljudje, da ne bi bili državljanke in državljani te države, ki so ji lojalni, ki jo imajo radi, mnogi med njimi imajo do te države, do Slovenije bolj pozitiven odnos kot mnogi od tistih, ki ste celo bili prej za tem govorniškim pultom in so to dokazovali z dejanji, ko so se izpostavljali za njeno samostojnost, za priznanje, za njen ugled, nikoli ni nihče od njih govoril v tujini in lagal o samostojni Sloveniji, kot ste mnogi počeli, ko je šlo za vprašanje Romov. Zdaj, ko je bila pa romska skupščina tam gor in so ugotovili, da je v Sloveniji najbolj prijazna država do Romov v Evropi oziroma kar na svetu, kot je bilo na koncu ugotovljeno. Me pa zelo zanima zakaj se o tem nič več ne govori in ne piše. Zaradi tega, ker bi se izkazalo kako umazana je bila ta kampanja, ravno tako kot je bila neskončno umazana kampanja, ki so jo imeli proti našim državljankam in državljanov v tujini, kot da so zaradi tega, če delajo v tujini, karkoli slabega storili.Da ne govorim o predlogih, ki so se zdaj tudi tukaj pojavili, da naj bi se, ampak mimogrede se niso prvič, saj to ste nekateri iz opozicije že premlevali, da bi morali vezati pravico do glasovanja na pravico oziroma na plačevanje davkov, pa lepo vas prosim, dajte malo v Evropi vprašati kaj si o tem mislijo, o tem celo Američani, ki so o takšnih stvareh veliko bolj radikalno razpravljali v minulih letih, vse tisto modrost lahko zajamemo v anekdoto, ki je vezana na Georgea Washingtona, ko so ga vprašali kaj si o tem misli, pa je rekel: “veste, torej, če imam osla in plačujem za njega davek, potem sem davkoplačevalec in imam pravico voliti, če osel umre ne plačujem več davka in ne smem več voliti”.
Zdaj mi pa vi povejte kdo je potem volivec v tej državi osel ali človek? To je ta zgodba o kateri vi debatirate. In tukaj gre za to, lahko bi ta država kot matična država Slovenk in Slovencev in država vseh slovenskih državljank in državljanov se zavedala svoje zaveze, da mora storiti vse, da omogoči kateremukoli državljanu in državljanki, da na kar najbolj enostaven njemu dosegljiv način izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti med katerimi so gotovo volitve na prvem mestu in s tega vidika je sedaj veljavni zakon zagotovo bistveno, bistveno boljši kot tiste prejšnje alternative h katerim se hočete vrniti, in sicer zgolj zato, da bi oživljali predsodke za katere sem upal, da ker smo potrdili tudi konec koncev zgodbo v zvezi z Evropsko unijo in Lizbonsko pogodbo, ki govori o vrednotah, da so že davno preživete.
Razen seveda, če si tisti kolegi iz opozicije domišljajo, da lahko odločajo, za koga velja in kdaj velja. Kajti v Sloveniji, kolegice in kolegi, ustava določa, da smo pred zakonom vsi enaki in da ima vsak državljan in vsaka državljanka, ki izpolni zakonske pogoje, torej, da je polnoleten, da mu ni odvzeta opravilna sposobnost, pravico voliti in biti voljen, ima aktivno in pasivno volilno pravico. In ne postavlja državljanov na državljane prvega ranga in državljane drugega ranga, ki so vredni zasramovanja in jim je mogoče pripisati vse mogoče – točno to, kar vi v opoziciji počnete. Zakon, ki je danes pred nami, je pravzaprav sramotna nadaljevanka zelo žalostne in tragikomične zgodbe, ki priča o ekstremno nizki politični kulturi slovenske opozicije, velikega dela nje, ki smo ji bili priče ob zadnjih volitvah predsednika države. Takrat je bila cela kampanja, ki je temeljila na neki predpostavki, da je tam v tujini trop nekih čudnih lumpov, ki samo to čakajo, kako bodo vehementno vsi goljufali na teh volitvah, in da je zdaj treba reševati to državo pred to silno goljufijo, ki se obeta. Potem je bil pa prvi krog glasovanja opravljen, po tem zakonu. Kdo ugane, koliko je bilo nepravilnosti, ki jih je ugotovila Republiška volilna komisija po uradnem poročilu, kolikor je meni znano nič, ampak, kampanja se je nadaljevala, pa zgodba se je ponovila v drugem krogu in ta zgodba se še kar vleče do danes.
Zaradi tega, ker je kaj, igra se spet na čustva, igra se na to, da se je nekoč v minulih desetletjih ljudi, ki so bili v tujini obravnavalo kot zunanjega sovražnika, podobno kot se je iskalo ves čas nekega notranjega sovražnika in na teh predsodkih se še danes temelji takšno kampanjo, kot da tisti zunaj ne bi bili ljudje, da ne bi bili državljanke in državljani te države, ki so ji lojalni, ki jo imajo radi, mnogi med njimi imajo do te države, do Slovenije bolj pozitiven odnos kot mnogi od tistih, ki ste celo bili prej za tem govorniškim pultom in so to dokazovali z dejanji, ko so se izpostavljali za njeno samostojnost, za priznanje, za njen ugled, nikoli ni nihče od njih govoril v tujini in lagal o samostojni Sloveniji, kot ste mnogi počeli, ko je šlo za vprašanje Romov. Zdaj, ko je bila pa romska skupščina tam gor in so ugotovili, da je v Sloveniji najbolj prijazna država do Romov v Evropi oziroma kar na svetu, kot je bilo na koncu ugotovljeno. Me pa zelo zanima zakaj se o tem nič več ne govori in ne piše. Zaradi tega, ker bi se izkazalo kako umazana je bila ta kampanja, ravno tako kot je bila neskončno umazana kampanja, ki so jo imeli proti našim državljankam in državljanov v tujini, kot da so zaradi tega, če delajo v tujini, karkoli slabega storili.Da ne govorim o predlogih, ki so se zdaj tudi tukaj pojavili, da naj bi se, ampak mimogrede se niso prvič, saj to ste nekateri iz opozicije že premlevali, da bi morali vezati pravico do glasovanja na pravico oziroma na plačevanje davkov, pa lepo vas prosim, dajte malo v Evropi vprašati kaj si o tem mislijo, o tem celo Američani, ki so o takšnih stvareh veliko bolj radikalno razpravljali v minulih letih, vse tisto modrost lahko zajamemo v anekdoto, ki je vezana na Georgea Washingtona, ko so ga vprašali kaj si o tem misli, pa je rekel: “veste, torej, če imam osla in plačujem za njega davek, potem sem davkoplačevalec in imam pravico voliti, če osel umre ne plačujem več davka in ne smem več voliti”.
Zdaj mi pa vi povejte kdo je potem volivec v tej državi osel ali človek? To je ta zgodba o kateri vi debatirate. In tukaj gre za to, lahko bi ta država kot matična država Slovenk in Slovencev in država vseh slovenskih državljank in državljanov se zavedala svoje zaveze, da mora storiti vse, da omogoči kateremukoli državljanu in državljanki, da na kar najbolj enostaven njemu dosegljiv način izpolnjuje svoje državljanske dolžnosti med katerimi so gotovo volitve na prvem mestu in s tega vidika je sedaj veljavni zakon zagotovo bistveno, bistveno boljši kot tiste prejšnje alternative h katerim se hočete vrniti, in sicer zgolj zato, da bi oživljali predsodke za katere sem upal, da ker smo potrdili tudi konec koncev zgodbo v zvezi z Evropsko unijo in Lizbonsko pogodbo, ki govori o vrednotah, da so že davno preživete.