Predlog zakona o spremembah Zakona o elektronskih komunikacijah

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavil Mitja Ljubeljšek. Mitja Ljubeljšek: Zadnja sprememba Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je bila sprejeta v tem državnem zboru novembra 2006, je bila sprejeta tudi z določilom, da operaterji zagotavljajo hrambo podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju za obdobje 24 mesecev od dneva komunikacije. V zakonodajni postopek je takrat klub Liberalne demokracije vložil amandma, da se obdobje 24 mesecev skrajša na 9 mesecev. Tako vlada kot večina poslancev državnega zbora, pa tudi naša poslanska skupina, je ta amandma argumentirano zavrnila. Bivši poslanci kluba LDS, ki so sedaj v Združenju Zares, želijo s predlagano spremembo Zakona o elektronskih komunikacijah, ki ima samo en vsebinski člen, ponovno skrajšati zakonsko določeno štiriindvajset mesečno obdobje hrambe podatkov, ne več na 9 mesecev, ampak na 12 mesecev, z obrazložitvijo, da se bo s tem zmanjšala možnost zlorab oziroma kršitev posameznikove ustavno zagotovljene pravice do zasebnosti, hkrati pa se operaterje tudi razbremeni določenih stroškov. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ne podpiramo predlagane novele zaradi enega samega temeljnega in vsebinskega razloga, že v novembru 2006 sprejetega določila o štiriindvajset mesečnem obdobju hranjenja. Bistvo tega dveletnega obdobja, ki je v skladu z določbami Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o hrambi podatkov, ki prepušča državam članicam, da si same določijo časovni rok hrambe med 6 in 24 mesecev, je, da daljše obdobje hrambe podatkov pomembno prispeva k učinkovitosti pregona in kazenskega postopka, saj se nekatera kazniva dejanja odkrijejo kasneje, kot so se dejansko zgodila. Ob odkritju dejanja pa tudi niso vedno sočasno znani osumljenci storitve tega dejanja. Poleg tega pa se lahko podatki izkažejo kot bistveni tudi kasneje v samih kazenskih postopkih, ki so pogosto dolgotrajnejši od dveh let. Podobne ugotovitve upravičenosti daljšega hranjenja podatkov so tudi na področjih dejavnosti obveščevalne in varnostne službe in obrambe države z vidika terorizma organiziranega kriminala in drugih oblik ogrožanja varnosti. Da je temu tako v obrazložitvi navajajo sami predlagatelji novele, ko navajajo, citiram: “Predlagana maksimalna rešitev je kompromisna, razlog zanjo je predvsem dejstvo, da se pri pregonu nekega kaznivega dejanja potreba po. . ., . . . teh podatkov lahko pojavi šele takrat, ko je postopek že dalj časa v teku ali pa so šele takrat izpolnjeni vsi pogoji za tak ukrep. Kratek oziroma šestmesečni rok pa v tem smislu pomeni nevarnost, da bodo podatki dejansko takrat že izbrisani.” Konec citata. Torej, sami predlagatelji utemeljujejo, da je potreben daljši rok hranjenja, po njihovem 12 mesecev. Po argumentiranem mnenju Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo in Ministrstva za pravosodje pa je potreben štiriindvajset mesečni rok. Po mnenju naše poslanske skupine je torej temeljno vodilo določitve štiriindvajset mesečnega obdobja hranjenja podatkov za uspešen pregon kaznivih dejanj in izpeljavo kazenskih postopkov, ne pa, kar navajajo predlagatelji novele, kompromisna možnost za zmanjšanje zlorab poseganje v posameznikovo zasebnost. Če bi izhajali iz te pavšalne kompromisne ocene predlagateljev, potem so, po našem mnenju, zlorabe možne v vsakem trenutku od prvega dne pa do predlagateljevih kompromisnih 12 mesecev ali pa sedanjih zakonsko določenih 24 mesecev. Hramba podatkov v časovnem razponu od prvega dne do 24 mesecev v ničemer ne vpliva na večjo ali manjšo varnost podatkov. Varnost podatkov zagotavljajo strogi zakonski nadzorni mehanizmi neodvisnih organov od farmacijskega pooblaščenca do sodnih odredb pristojnega sodišča skupaj z mehanizmi, ki zagotavljajo tudi sledljivost posegov v tako hranjene podatke. Predlagatelji novele navajajo tudi, da se bodo s skrajšanjem roka hranjenja zmanjšali tudi stroški hrambe, ne navajajo pa izračuna ali pa vsaj ocene prihrankov. Po našem mnenju bi bili ti prihranki zanemarljivi in jih operater verjetno niti ne bi upošteval pri zmanjšanju cene storitve. Na osnovi navedenih argumentov v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagano novelo zakona ne bomo podprli.