Predlog zakona o spremembah zakona o davku na izplačane plače (nelektorirano)

DR. ANDREJ BAJUK: “S predlogom zakona o spremembah zakona o davku na izplačane plače se bo najkasneje z letom 2009 prenehal obračunavati in plačevati davek na izplačane plače, ki v veljavnem sistemu pomeni precejšnjo obremenitev dela. O tem so v DZ v zadnjih mesecih veliko govorili. Predlagana rešitev zakona, da se v obdobju treh let znižajo stopnje davka na izplačane plače, pomeni, da se bo znižala obdavčitev plač in s tem stroški dela za vse plače, ki so višje od 165 tisoč tolarjev. Tako se bodo v letu 2006 stopnje davka na izplačane plače znižale za prvi razred za 20 odstotkov in sicer na 3 odstotke, za razred nad 165 do 400 tisoč tolarjev v letu 2007 na 2,3 odstotke, nato pa na 1,1 odstotek v letu 2008. Od 1. 1. 2009 dalje pa nižanja davkov več ne bo. Kar zadeva drugi razred, nad 400 do 750 tisoč tolarjev, pa iz sedaj veljavnih 7,8 odstotkov na 6,3 odstotke, v letu 2007 na 4,7 odstotkov, v letu 2008 na 2,3 odstotke in nič odstotkov od 1.1.2009. Kar pa zadeva najvišji razred, nad 750 tisoč tolarjev, iz sedanjih 14,8 odstotkov v letu 2006 na 11,8 odstotkov, v letu 2007 na 8,9 odstotkov, v letu 2008 na 4,4 odsotke, od 1.1. 2009 pa nič. O tem predlogu zakona o postopni ukinitvi davka na izplačane plače v letu 2009 se je izhajalo iz prednostne naloge vlade Republike Slovenije, da se zagotovijo finančni makroekonomski pogoji, ki so veljavni v tem obdobju, ko je Slovenija v ERM2 in pa prevzem evra v predvidenem roku. Ocenjujemo, da se bo s takšno razbremenitvijo stroškov dela postopno povečala tudi možnost zaposlovanja visoko kvalificirane delovne sile, ki prinaša razvoj in povečuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, hkrati pa se zagotavlja tudi pogoje za rast zaposlovanja ter ohranjanja in ustvarjanja novih delovnih mest. Zato vlada Republike Slovenije predlaga, da ta državni zbor podpre predlog zakona o spremembah zakona o davku na izplačane plače. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Dimitrij Kovačič: DIMITRIJ KOVAČIČ: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla predlagani zakon o spremembah zakona o davku na izplačane plače. Program vladne koalicije je usmerjen v reforme, ki bodo Sloveniji v prihodnosti zagotovile pospešen razvoj in hkrati s tem omogočil ljudem večjo blaginjo in višji standard. Eden od ukrepov za dosego vladnih programskih ciljev je tudi razbremenitev gospodarstva, kar bo posledično prineslo načrtovani razvoj in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zato poslanci Slovenske demokratske stranke pozdravljamo predlagane spremembe obravnavanega zakona, saj bo z njihovo uveljavitvijo prišlo do zniževanja stroškov dela, s tem pa se bo motivacija delodajalcev, da vlagajo več v razvojne raziskave in zaposlovanje visoko kvalificirane delovne sile, povečala. Izpad javno finančnih prihodkov iz naslova davka na izplačane plače bo država sicer morala nadomestiti z nižanjem javno finančnih izdatkov v določenem delu pa tudi s povečanjem drugih javno finančnih prihodkov. Racionalna posledica zmanjševanja davčnega bremena, ki ga prinaša sprejem tega zakona, bo tudi večja varčevalna naravnanost države, saj verjamemo, da je bila doslej država vse preveč potratna in je marsikje mogoče njene izdatke zmanjšati brez posledic za njeno storilnost in učinkovitost. Sedanja vlada si je na marsikaterem področju zadala za svoj cilj tudi varčevanje in pocenitev svojih storitev. Nekateri cilji v tej smeri so bili že realizirani, kot na primer nalepke in notarske storitve, drugi so še v pripravi. Tudi vladni projekt zmanjševanja zaposlenih v državni upravi predstavlja enega od teh načrtov. Poslanci Slovenske demokratske stranke ugotavljamo, da je predlagani zakon eden tistih, ki znižujejo javna bremena, hkrati pa pospešujejo konkurenčnost in gospodarsko rast, zato bomo zakon podprli. Prav tako menimo, da je ta prehodni rok oziroma prehodno obdobje treh let ravno pravšnje za prehod na ta sistem. In menimo, da je predlog ene od poslanskih skupin, da bi se ta prehodni čas skrajšal na eno leto, neustrezen in pomeni prehitri prehod, ki pa bi pomenil preveliko breme in prevelik izpad javnofinančnih prihodkov.