PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI

Skupina poslancev je vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi. Skupina poslancev je vložila v parlamentarno proceduro predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV Ljubljana, 4. november 2004 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE g. France Cukjati, predsednik Spoštovani! Na podlagi 19. člena Zakona o poslancih (Ur. list RS, 48/92) ter 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. list RS, št. 35/2002) vlagamo spodaj podpisani poslanke in poslanci v obravnavo in sprejem PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI. Na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora predlagamo, da predlog zakona Državni zbor obravnava in sprejme po skrajšanem postopku ter na isti seji opravi vse tri obravnave predloga zakona. Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo sodeloval prvopodpisani poslanec mag. Branko Grims. Prilogi: ? podpisi predlagateljev zakona ? predlog zakona ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI – SKRAJŠANI POSTOPEK I.. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za izdajo zakona 1.1 Ustava v drugem odstavku 114. člena določa, da sestavo in delovanje vlade, število, pristojnosti in organizacijo ministrstev ureja zakon. Za razliko od večine evropskih parlamentarnih držav v Sloveniji ministrske funkcije določa zakon. Veljavni zakon o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in 52/02) določa 14 resornih ministrskih funkcij in dovoljuje imenovanje največ dveh ministrov brez resorja. Strukturo vladnih resorjev narekuje več dejavnikov. Vsaka koalicija prilagaja to strukturo svojim političnim prioritetam, saj je vedno smotrno, da se organizacija prilagaja strategiji in ciljem. Ob tem pa je treba upoštevati tudi druge organizacijske parametre. Treba je zagotoviti, da vlada nima prevelikega števila članov, tako da je lahko operativna. Glede na to, da v našem sistemu velja pravilo, da vsak resorni minister vodi eno ministrstvo, je treba upoštevati tudi vpliv spremembe vladnih resorjev na organizacijo državne uprave. Predvsem je treba zagotoviti, da posamezni resorji niso preobsežni in zato težko obvladljivi ter po obsegu nalog izstopajoči, na drugi strani pa tudi, da resorji niso premajhni, ker ministrstvo z majhnim obsegom nalog zaradi potrebe po organiziranju spremljajočih dejavnosti (sekretariata) ni racionalno. Predlagatelji ocenjujemo, da je sedanja struktura vlade v glavnem ustrezna, da pa bo izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše, če se ta struktura nekoliko spremeni in dopolni. Tako ocenjujemo, da je neprimerna sedanja umeščenost javne uprave v resor notranjih zadev. Ta resor je zaradi obsega in pretirane raznolikosti nalog težko obvladljiv. Po drugi strani pa so sistemske naloge na področju javne uprave razpršene med številne nosilce (ministrstvo za notranje zadeve, generalni sekretariat vlade, kadrovska služba vlade, servis skupnih služb, center vlade za informatiko, deloma ministrstvo za informacijsko družbo). Javna uprava je sistem, ki zagotavlja strokovno podporo za politično odločanje in implementacijo sprejetih politik, zato je od njene kvalitete in učinkovitosti odvisna kvaliteta upravljanja z državo. Predlagatelji menimo, da mora biti nadaljnja modernizacija javne uprave (izboljšanje njenih storitev, učinkovitosti, kakovosti poslovanja, odprtosti in preglednosti, upravljanja s človeškimi viri, poenostavljanje postopkov in odprava administrativnih ovir) ena strateških prioritet nove vlade in da mora v vladi delovati tudi minister za javno upravo ter da se mora oblikovati ministrstvo za javno upravo. Prav tako menimo, da obstajajo tehtni razlogi za vzpostavitev funkcije ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter oblikovanje resornega ministrstva. Vrhunsko znanje in z njim znanstveno-raziskovalna dejavnost, ki ga imajo in razvijajo univerze in javni raziskovalni zavodi v Sloveniji, so temeljno izhodišče, da država Slovenije postane na znanju temelječa družba. Poudariti je treba, da v tem kontekstu ne gre za znanje na splošnem nivoju, ampak za vrhunsko znanje. Univerze niso samo učiteljice učiteljev, ampak morajo biti skupaj z javnimi raziskovalnimi zavodi tudi intelektualni in raziskovalno-razvojni svetovalci, strokovni partnerji ter sodelavci najproduktivnejših gospodarskih subjektov. Vrhunske univerze in inštituti v svetu niso vpeti samo v nacionalni prostor (tako kot v veliki meri osnovno in srednje šolstvo), ampak so v svojem bistvu mednarodni subjekt. To posebej velja za majhne nacije, ki morajo svoj številčni primanjkljaj nadomestiti z vrhunsko kvaliteto, fleksibilnostjo in odprtostjo v svet. Stanje na področju raziskav in visokega šolstva v Sloveniji na marsikaterem področju ni slabo in je v svet že odprto, manjka pa prodornosti, realnega ocenjevanja kvalitete in sodelovanja v smeri partnerskih odnosov z gospodarstvom. Sogovorniki in partnerji visokošolskim in raziskovalnim inštitucijam se v Sloveniji ne smejo razlikovati od tistih v Evropi. Zato morata biti njihovo ravnanje in strategija razvoja nujno vpeta v mednarodne tokove in s tem podvržena mednarodni konkurenci in gospodarski presoji. Če za osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji lahko skoraj z gotovostjo trdimo, da v njem ne bo prišlo do večjega mednarodnega prekrivanja in mešanja, je odprtost visokošolskega in raziskovalnega prostora v Evropo nujna, tako zaradi samega razvoja in koristi Slovenije, kot tudi zaradi smernic Bolonjske deklaracije v katerih se odražajo nameni Evrope kot celote in ki jih naša država podpira. Izziv, ki ga ima majhen narod v evropskem prostoru, se najlaže udejani na področju znanosti in raziskav, in to na področjih posebnih prioritetnih smeri, ki bi ne bila samo slovenskega, ampak celotnega evropskega pomena. Slovenija kot trenutno vodilna raziskovalna sila med novo vključenimi članicami Evropske unije lahko odpre nova poglavja in smernice v evropskem raziskovalnem prostoru. Ne s tem, da bi se usmerila v povsem nove in drage specializirane vrhunske tehnologije in na področja, ki zahtevajo prekomerna sredstva, ampak s tem, da se usmeri na področja, ki jih že doslej nadpovprečno dobro obvladuje in na katerih v Sloveniji že delujejo evropski centri odličnosti. Te mora nadgrajevati, razvijati naprej in vzpostavljati nove. Slovenija mora pritegniti nove članice Evropske unije in jih, glede na izkazane kvalitete pod svojim vplivom in po možnosti vodstvom promovirati v Evropski uniji. Za take naloge je samostojen resor več kot potreben. S stališča optimizacije razvoja in sodelovanja v mednarodnem prostoru je ustanovitev posebnega resorja upravičena, saj je težišče delovanja na drugačnih temeljih, z drugimi nosilci in predvsem drugimi sogovorniki tako v namenu (ciljih) kot tudi po funkcijah. Pri osnovnem in srednjem šolstvu so osrednji sobesedniki ministrstva učenci, starši in učitelji; cilji prizadevanj vseh treh so usmerjeni v kvalitetno splošno, široko in učinkovito znanje in vzgojo, ki omogočajo mlademu človeku uspešen vstop v sodobno življenje s tem, da ga pripravijo na izbiro v široki paleti poklicov in možnosti v sodobni družbi. Sobesedniki ministrstva za visoko šolstvo in znanost so akademije, univerze, inštituti, študentje in raziskovalci v gospodarstvu. Od predhodno omenjenih se bistveno razlikujejo in zaradi tega zahtevajo drugačen profil in način vodenja ter s tem organizacije resornega ministrstva. Ni zanemarljivo tudi dejstvo, da imajo študentje drugačno družbeno vlogo in pomen kot dijaki in učenci (ti v pravnem pogledu v veliki večini še niso polnoletni). Zato ima študentska populacija posebej pomembno vlogo v dejavnosti tega resorja. Univerze in raziskovalne inštitucije so imele od nekdaj poseben avtonomni status, tako v vsebinskem kot tudi v organizacijskem smislu. Hkrati pa se s tem obstoječe ministrstvo tudi razbremeni in omogoči ministru, ki ga vodi, da se zares posveti tako področju šolstva in vzgoje kot tudi področju športa. Izboljšanje osnovnega in srednjega šolstva je namreč tudi ena od prioritetnih nalog, s katerimi se bo soočila nova vlada. Predlagatelji ocenjujemo, da bi lahko vlada ob nastanku dveh novih resorjev delovala brez posebnega resorja za informacijsko družbo. Ta resor je po obsegu svojih nalog in sedanjem številu zaposlenih (okrog 50) daleč najmanjši resor in ne upravičuje svojega obstoja. Delovno področje ministra (in ministrstva) za informacijsko družbo (to so predvsem elektronske komunikacije in pošta) je treba vključiti v enega od obstoječih resorjev, pospeševanje razvoja informacijske družbe pa je medresorski projekt, pri katerem mora vlada zagotoviti predvsem dobro koordinacijo in določiti ministra, ki bo zanjo odgovoren. . 1.2 Posebnega pomena za delovanje vlade je tako imenovani »center vlade« (center of government). Center vlade sestavljajo predsednik vlade in funkcionarji, ki mu pomagajo pri opravljanju koordinativne funkcije. Delovanje centra vlade odločilno vpliva na usklajenost in koherentnost vladnih politik in tej strukturi v državah članicah Evropske unije posvečajo posebno pozornost in ji pripisujejo izjemno velik pomen. Predlagatelji ocenjujemo, da je sedanja ureditev delovanja »centra vlade« (predsednika vlade, ministrov brez resorja in vladnih služb) v glavnem ustrezna, da pa je primerno zagotoviti nekaj več fleksibilnosti pri njegovem organiziranju, tako da bo lahko vlada prilagajala to organizacijo svoji strategiji, ciljem in nalogam. To sledi usmeritvi prenosa pristojnosti za urejanje organizacije izvršilne veje oblasti s parlamenta na vlado, ki jo je zakonodajalec zasledoval že pri sprejemu reformne zakonodaje s področja javne uprave. Predlagatelji menimo tudi, da je v sedanji ureditvi neprimerno rešen status službe, ki zagotavlja predsedniku vlade neposredno pomoč in osebno svetovanje pri opravljanju njegove funkcije. Po sedanji ureditvi to vlogo opravlja urad predsednika vlade. Položaj direktorja tega urada je podvržen režimu, ki velja za predstojnike vseh vladnih služb in organov v sestavi ministrstev, torej imenovanju za pet let in izbiri preko razpisa. Služba, ki zagotavlja predsedniku vlade neposredno pomoč pri opravljanju njegove funkcije, naj deluje kot kabinet.. Kabinet naj vodi oseba, vezana na osebno zaupanje predsednika vlade – oseba, ki ji s prenehanjem funkcije predsednika vlade tudi preneha položaj. 1.3 Predlagatelji ocenjujemo tudi, da je z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo nastopila nova situacija, ki se ji mora prilagoditi tudi zakon o Vladi, tako, da bo omogočal vladi izdajanje izvršilnih predpisov k pravnim aktom Evropske unije. Neurejenost tega vprašanja že povzroča težave pri implementaciji evropskega pravnega reda, ki (kljub temu, da zanj veljajo načela supremacije, avtonomije in neposredne veljave) pogosto samo zahteva od držav članic, da sprejmejo nekatere ukrepe, ki omogočajo njegovo izvrševanje. Zaradi nujnosti odprtja možnosti, da vlada izdaja izvršilne predpise k predpisom EU, je potrebno tudi v zakon o vladi vnesti določbo, ki vladi izdajanje takšnih predpisov omogoča. 2. Cilji, namen in poglavitne rešitve 2.1 Prvi cilj predlaganih sprememb in dopolnitev je zagotoviti strukturo vladnih resorjev, ki bo ? skladna z vladno strategijo in prioritetami, ? zagotavljala operativnost vlade, ? izboljšala delovanje vlade in koordinacijo resorjev, ? omogočila racionalizacijo poslovanja državne uprave z združevanjem nekaterih organov, ? izboljšala koordinacijo, ustvarila večjo sinergijo in omogočila boljšo izrabo kadrovskih in drugih virov na področju modernizacije javne uprave. Za dosego tega namena so predlagane naslednje rešitve: a) Imenovanje ministra za javno upravo in posledično (s spremembami in dopolnitvami zakona o državni upravi) ustanovitev ministrstva za javno upravo, ki bo povezalo del ministrstva za notranje zadeve in več vladnih služb (kadrovska služba vlade, center vlade za informatiko, servis skupnih služb), ki se ukvarjajo s sistemskimi, managerskimi in logističnimi vprašanji javne uprave; b) Imenovanje ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in posledično (s spremembami in dopolnitvami zakona o državni upravi) ustanovitev ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. c) Ukinitev funkcije ministra za informacijsko družbo; naloge na področju elektronskih komunikacij in pošte bo v skladu z zakonom o državni upravi prevzel minister za gospodarstvo. 2.2 Drugi cilj predlaganih sprememb in dopolnitev je fleksibilnejša organizacija centra vlade in okrepljena koordinacija resornih politik. Za dosego tega namena so predlagane naslednje rešitve: a) Ukinitev v primerjalnih ureditvah nepoznane funkcije ministrskega svetnika. V centru vlade (pri predsedniku vlade ali ministru brez resorja) se lahko imenuje državni sekretar. S tem se zaokroža ureditev zakona o državni upravi, ki predvideva največ po enega državnega sekretarja v ministrstvih. Sedaj bi lahko državne sekretarje vlada imenovala tudi na predlog ministra brez resorja ali predsednika vlade, pri čemer bi imel lahko minister brez resorja lahko samo enega državnega sekretarja, predsednik vlade pa bi jih lahko imel več. Državni sekretar v centru vlade bo pomagal predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri koordinaciji dela resorjev. b) Fleksibilna ureditev vladnih služb, ki omogoča različne rešitve, tako da se lahko sproti prilagaja strateškim prioritetam. Vlada sama ustanavlja in ukinja vladne službe za strokovno pomoč predsedniku in ministrom brez resorja. Predsednik vlade pa lahko za koordinativne funkcije pooblasti tudi določenega resornega ministra. c) Dopolnitev določbe o ministrih brez resorja z jasno opredelitvijo njihove koordinativne funkcije. 2.3 Tretji cilj je zagotoviti vladi pravno podlago za izdajanje predpisov (uredb) za izvrševanje evropskih predpisov. 3. Primerjalne ureditve a) Sestava vlade Kraljevine Španije (predsednik in 16 ministrov): Predsednik Minister predsedstva vlade Minister za gospodarstvo in finance Minister za zunanje zadeve Minister za pravosodje Minister za obrambo Minister za notranje zadeve Minister za šolstvo in znanost Minister za delo in socialo Minister za promet Minister za industrijo, turizem in trgovino Minister za kmetijstvo, ribištvo in prehrano Minister za javno upravo Minister za kulturo Minister za zdravje in potrošnike Minister za okolje Minister za stanovanja b) Sestava vlade Republike Italije (predsednik, podpredsednik, 14 resornih ministrov, 9 ministrov brez resorja) Predsednik Podpredsednik Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Minister za komunikacije Minister za kulturo Minister za obrambo Minister za šolstvo, univerzo in znanost Minister za gospodarstvo in finance Minister za zunanje zadeve Minister za zdravje Minister za infrastrukturo in promet Minister za notranje zadeve Minister za okolje in prostor Minister za pravosodje Minister za delo in socialo Minister za produktivne dejavnosti Minister za usklajevanje vladnega programa Minister za javno upravo Minister za inovacije in tehnologijo Minister za odnose s parlamentom Minister za regionalne zadeve Minister za Italijane v tujini Minister za reforme in devolucijo Minister za evropske zadeve Minister za enake možnosti c) sestava vlade Francoske republike (predsednik vlade in 17 resornih ministrov) Predsednik vlade Minister za gospodarstvo in finance Minister za kmetijstvo, hrano in ribištvo Minister za ekologijo in trajnostni razvoj Minister za kulturo in komunikacije Minister za družino in otroke Minister za prekomorske departmaje Minister za mladino, šport in društva Minister za enake možnosti Minister za promet, regionalni razvoj in turizem Minister za javno upravo in administrativno reformo Minister za pravosodje Minister za obrambo Minister za zunanje zadeve Minister za zdravje in socialo Minister za šolstvo in znanost Minister za notranje zadeve Minister za delo Ob tem deluje v vladi še večje število t.i. delegiranih ministrov. d) Sestava vlade Republike Avstrije (kancler in 11ministrov) Predsednik vlade (kancler) Podpredsednik vlade (vice-kancler) in minister za promet, inovacije in tehnologijo Minister za gospodarstvo in delo Minister za šolstvo, znanost in kulturo Minister za finance Minister za socialno varnost, generacije in varstvo potrošnikov Minister za pravosodje Minister za zunanje zadeve Minister za obrambo Minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo Minister za zdravje in ženske Minister za notranje zadeve – Vlada ima še šest državnih sekretarjev. – Za resor javne uprave je odgovoren urad kanclerja; za to področje deluje državni sekretar. e) Sestava vlade Kraljevine Švedske (predsednik vlade in 19 ministrov) Predsednik vlade Minister za kmetijstvo, prehrano in potrošnike Minister za socialo Minister za migracije in azil Minister za finance Minister za zunanje zadeve Minister za mednarodne ekonomske zadeve in finančne trge Minister za delo Minister za mednarodno razvojno sodelovanje Minister za lokalno samoupravo in stanovanja Minister za industrijo in trgovino Minister za vzgojo, mladino in izobraževanje odraslih Minister za okolje Minister za obrambo Minister za demokracijo, integracijo in enake možnosti Minister za zdravstvo in socialo Minister za koordinacijo politik Minister za kulturo Minister za šolstvo in znanost Minister za komunikacije in regionalno politiko 4. Finančne in druge posledice Zakonske rešitve prinašajo možnost racionalizacije poslovanja vlade in državne uprave, saj se organi državne uprave (ministrstva in vladne službe) združujejo (z izjemo novo nastalega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo). Prišlo bo namreč do združitve najmanj treh vladnih služb pod okrilje enotnega ministrstva in do vključitve ministrstva za informacijsko družbo v drugo ministrstvo. Takšne združitve neposredno ne prinašajo finančnih posledic, pomenijo pa ob spretni managerski izvedbi dobro priložnost za bistveno boljšo izrabo kadrovskih virov in za postopno zmanjševanje skupnega števila zaposlenih. 5. Razlogi za skrajšani postopek Gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona (prva alinea prvega odstavka 142. člena poslovnika državnega zbora). II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V zakonu o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99, 119/00, 30/01 in 52/02) se 8. člen spremeni tako, da se glasi. »V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljevanju: ministri) za: – finance, – gospodarstvo, – visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, – zdravje, – notranje zadeve, – zunanje zadeve, – pravosodje, – javno upravo, – delo, družino in socialne zadeve – promet, – kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – okolje in prostor, – kulturo, – šolstvo in šport ter – obrambo. Poleg ministrov iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada tudi največ dva ministra brez resorja. Minister brez resorja pomaga predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev v okviru pooblastil, ki mu jih da predsednik vlade. Predsednik vlade lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru.« 2. člen V 21. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Za izvrševanje predpisov Evropske unije vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti.« 3. člen 22. člen se črta. 4. člen 24. člen se spremeni tako, da se glasi: »Vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državno sekretarko ali državnega sekretarja (v nadaljevanju: državni sekretar), ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Minister brez resorja lahko ima lahko največ enega državnega sekretarja. Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.« 5. člen 25. člen se spremeni tako, da se glasi: »Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev lahko vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo. Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktorica oziroma direktor (v nadaljevanju: direktor). Direktor vladne službe je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalni sekretarki oziroma generalnemu sekretarju (v nadaljevanju: generalni sekretar) vlade. Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Predstojnika kabineta predsednika vlade imenuje in razreši predsednik vlade. Predstojniku kabineta predsednika vlade položaj preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Za postopek njegove izbire se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih.« 6. člen 25. a člen se črta. 7. člen 25. b člen se črta. 8. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu S spremembami in dopolnitvami 8. člena je določena nova struktura ministrskih funkcij. Ukinjena je funkcija ministra za informacijsko družbo, na novo pa sta ustanovljeni funkciji ministra za javno upravo ter ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Zaradi delitve delovnih področij se prejšnja funkcija ministra za šolstvo, znanost in šport spreminja v funkcijo ministra za šolstvo in šport. Pri ureditvi funkcije ministra brez resorja je opredeljena njegova vloga – minister brez resorja pomaga predsedniku vlade pri usklajevanju dela vladnih resorjev v okviru pooblastil predsednika vlade. Koordinativno funkcijo pa lahko predsednik vlade zaupa tudi resornemu ministru (Ta rešitev je skladna z noveliranim 25. členom. Na podlagi spremenjene strukture vladnih resorjev bo lahko predsednik vlade predlagal v imenovanje petnajst resornih ministrov in največ dva ministra brez resorja. K 2. členu Z uveljavitvijo prava Evropske unije na ozemlju Republike Slovenije je vladi potrebno omogočiti, da izdaja izvršilne predpise tudi k pravnim predpisom Evropske unije. Predlagana določba omogoča vladi, da v ta namen izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti, sama določba pa je vsebinsko enaka že uveljavljeni določbi prvega odstavka 74. člena zakona o državni upravi s tem, da se seveda nanaša na akte vlade in ne na akte ministra. K 3. členu Ureditev urada predsednika vlade (po novem kabineta) je prenesena v 25. člen. K 4. členu Ukinja se funkcija ministrskega svetnika. Nova ureditev omogoča, da vlada na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državnega sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. Število državnih sekretarjev pri ministru brez resorja je omejeno (največ eden), pri predsedniku vlade pa ne. K 5. členu Vladne službe so sedaj urejena v enem členu. Ustanavlja jih vlada sama in sicer za pomoč pri delovanju vlade kot kolegijskega organa in za pomoč pri usklajevanju resorjev; glede na to, da so za usklajevanje pristojni predsednik vlade in ministri brez resorja, te službe pomagajo navedenim pri opravljanju njihovih nalog. Predsednik vlade se lahko odloči tudi, da bo del navedenih nalog poveril kakšnemu resornemu ministrstvu. Za vodenje vladne službe je puščenih več možnosti, tako da lahko vlada med njimi izbira (za vsako vladno službo mora biti to vprašanje rešeno v aktu o njeni ustanovitvi). Vladno službo lahko neposredno vodi minister brez resorja, državni sekretar v centru vlade ali direktor (uradnik). Če službo vodi direktor, je le-ta odgovoren predsedniku vlade ali ministru. Zakon izrecno navaja dve vladni službi (kabinet predsednika vlade in generalni sekretariat), vendar. Kabinet predsednika vlade ima položaj vladne službe, njegov predstojnik pa ima status za čas trajanja funkcije predsednika vlade, zato se tudi ne izbira po postopku, ki ga določa zakon o javnih uslužbencih (preko posebne komisije uradniškega sveta). K 6. členu Ker je celotna materija vladnih služb urejena v 25. členu zakona, 25. a člen ni več potreben. K 7. členu Ker je celotna materija vladnih služb urejena v 25. členu zakona, 25. b člen ni več potreben. K 8. členu Predlagatelji menimo, da je smiselno, da zakon stopi v veljavo čim prej, da bo novi mandatar za sestavo vlade (predsednik vlade) lahko predlagal ministre v skladu z novo strukturo ministrskih funkcij. IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO 8. člen Vlado sestavljajo predsednica oziroma predsednik vlade in ministrice oziroma ministri. V vladi so ministri za: – notranje zadeve, – zunanje zadeve, – finance, – obrambo, – pravosodje, – gospodarstvo, – promet, – kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, – okolje in prostor, – kulturo, – šolstvo, znanost in šport, – zdravje, – delo, družino in socialne zadeve, – informacijsko družbo. Poleg ministrov iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada tudi največ dva ministra brez resorja. 21. člen Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa. Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu. Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom. Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi. O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep. 22. člen Predsednik vlade ima urad predsednika vlade. Urad predsednika vlade opravlja strokovne in druge naloge za predsednika vlade. Urad predsednika vlade vodi vodja urada predsednika vlade, ki ima položaj direktorja vladne službe, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade. 24. člen Strateški svet praviloma vodi ministrski svetnik. Ministrskega svetnika imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Ministrskemu svetniku preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije predsedniku vlade, z odstopom ali razrešitvijo. Ministrski svetnik svetuje in oblikuje predloge za predsednika vlade pri njegovem izvajanju ustavnih in zakonskih pooblastil glede skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajevanja dela ministrov. Za pravice ministrskega svetnika glede plače, nadomestil, drugih osebnih prejemkov, povračil, socialnega zavarovanja in dopustov ter pravic po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I in 4/93). 25. člen Vlada ima generalni sekretariat vlade, ki opravlja koordinacijske in strokovne naloge za vlado. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalni sekretar vlade je predstojnik vseh vladnih služb, razen tistih, ki jih vodijo ministri brez listnice in direktorji, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade. Generalni sekretar vlade je za svoje delo odgovoren vladi. Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z odstopom ali z razrešitvijo oziroma z dnem prenehanja funkcije predsednika vlade. Generalni sekretar ima glede vodenja vladnih služb iz tretjega odstavka tega člena enaka pooblastila in odgovornosti, kot jih ima minister do organov v sestavi ministrstva. 25a. člen Za opravljanje strokovnih nalog vlade se ustanovijo vladne službe. Vladne službe ustanovi vlada s svojim aktom. 25b. člen Vladno službo vodi minister brez listnice ali direktor. Direktorja vladne službe, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade, imenuje in razrešuje vlada na predlog predsednika vlade. Ostale direktorje vladnih služb imenuje in razrešuje vlada na predlog generalnega sekretarja vlade in so temu tudi neposredno odgovorni. Minister brez listnice in direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade, imata pri vodenju vladne službe enaka pooblastila in odgovornosti kot ministri glede vodenja ministrstev.