Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu

Stališče poslanske skupine je ob skrajšanem postopku predstavila Eva Irgl.  Eva Irgl: Spoštovane poslanke, poslanci. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo podprla predlog novele zakona o visokem šolstvu.  Sedanji predlog zakona je namreč plod zelo natančnih poglobljenih razmislekov, plod enoletnega usklajevanja z vsemi subjekti na področju visokega šolstva in vsebuje tudi koristne sugestije tistega dela javnosti, ki se poglobljeno ukvarjajo s področjem univerze in visokošolskih sistemov. S sprejemom bolonjske deklaracije v letu 1999, ki predvideva oblikovanje skupnega visokošolskega prostora se to področje ureja v vseh državah podpisnicah te deklaracije. Slovenija kot majhna država mora tudi z ustrezno zakonodajo zagotoviti izvajanje usmeritev deklaracije kakor tudi primerljivost diplom naših študijskih programov in s tem omogočiti konkurenčnost naših diplomantov na evropskem trgu dela. Zakon o visokem šolstvu posega na področje, ki je izredno pomembno za razvoj slovenske države. Dotika se namreč področja oziroma bom rekla kar položaja sedanjih mladih generacij, ki se izobražujejo skozi visokošolske programe in so že spremenjeni skladno z bolonjskim procesom, kakor tudi tistih, ki se izobražujejo po dosedanjih sistemih visokošolskih programov. V času priprave zakona pa je obravnavana problematika naletela na izreden odziv dosedanjih diplomatov visokošolskih in univerzitetnih programov, ki so na legitimen način izrazili svoj interes za evropsko primerljivo vrednotenje položaja dosedanjih diplomatov. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke se je v celotnem procesu vse skozi intenzivno vključevala v predhodno obravnavo zakona, zato tudi v poslanski skupini menimo, da je zakon oziroma predlog zakona dober. Poglavitne rešitve, ki jih omogoča navedeni zakon so ustrezna pravna podlaga, ki vzpostavlja sistem zagotavljanja kakovosti, omogočanje financiranja prve in druge stopnje študija, in sicer na način, da se sredstva za prvo in drugo stopnjo zagotovijo v državnem proračunu kot skupna sredstva za univerzo ali samostojni visokošolski zavod. V javnosti pa je največ pozornosti vzbudilo prav vprašanje razmerij med dosedanjimi in novimi bolonjskimi študijskimi programi. Zakon v 15. členu namreč odpravlja pravno praznino glede razmerja med dosedanjimi in novimi študijskimi programi. Potrebno pa je poudariti, da določba ne pomeni izenačitve, kar je največkrat napačno interpretirano tudi v javnosti, temveč pomeni, da raven izobrazbe, ki si jo je bilo mogoče pridobiti doslej ustreza ravni v novem visokošolskem sistemu. Ta rešitev je pomembna zato, da se za sedanje diplomate ohranijo pridobljene pravice tako pri nadaljevanju izobraževanja kot tudi pri samem zaposlovanju. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da popolnoma idealne rešitve glede tega problema ni mogoče doseči, predvsem zaradi tega, ker je na tem področju pestrost dosedanjih študijskih programov velika. Za ugled slovenskega visokega šolstva pa je izredno pomembno, da ne pride do devalvacije ravni izobrazbe dosedanjih diplomatov v evropskem prostoru. Zato smo se tudi od vsega začetka zavzemali, da se upoštevajo primerljive rešitve z državami, ki imajo podobno visokošolsko tradicijo, če tukaj omenimo samo Avstrijo, Italijo, morda Nemčijo in tako naprej. Dejstvo pa je tudi da takšna rešitev v ničemer ne škoduje bodočim diplomantom, saj bodo s tem tudi njihove diplome v Evropi bolj cenjenje, ker tako prihajajo iz države kjer je vzpostavljen visok nivo znanja in izobrazbe. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ocenjujemo, da je za bodoče delovanje univerzitetnega in visokošolskega področja pomembno, da je Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo z zakonom opredeljen kot neodvisen organ, ki ima visoko stopnjo kredibilnosti.  Zaradi tega se tudi strinjamo z opredelitvijo njegovih nalog, pristojnosti in odločitev, ki jih bo na ta način sprejemal samostojno in nepristransko. Menimo, da bi amandmaji, ki jih predlaga poslanski klub Liberalne demokracije in težijo predvsem k ohranitvi prejšnjega stanja, poslabšali to stanje na tem področju in ne bi zagotavljali uspešnega in kvalitetnega delovanja visokošolskega sistema.