Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001

JANEZ PODOBNIK: Kot je bilo rečeno, vlada predlaga, da državni zbor obravnava in sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001. Spomnimo se, da se je konec leta 2000 in v začetku leta 2001 na območju Slovenije aktiviralo nekaj plazov velikega obsega. Daleč najodmevnejši je bil plaz v občini Bovec, kajti ta uničujoč drobirski tok izjemnih razsežnosti je takrat poleg zelo velike materialne škode žal povzročil tudi smrtne žrtve. Poleg tega plazu v občini Bovec pa so se aktivirali in bili razglašeni za plazove večjega obsega tudi plaz slano blato v občini Ajdovščina, Macesnikov plaz v občini Solčava, plaz Podmark v občini Šempeter Vrtojba, plaz strug v občini Kobarid in pa plazišči gradišče in Šmihel v občini Nova Gorica. Prav zato je vlada čez leto dni, leta 2002, sprejela zakon o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega z namenom, da bi zagotovila način financiranja izvedbe potrebnih ukrepov ter opredelila postopke za odpravo nastalih posledic. Z zakonom je bilo takrat predvideno, da bodo v obdobju 2002 do 2005 zagotovljena sredstva v višini 8.9 milijarde tolarjev, porabljena oziroma zagotovljena pa so bila v višini 48.5 odstotkov oziroma 4.4 milijarde tolarjev. Poleg interventnih ukrepov, ki jih je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer potrebno izvajati ne le v letu 2002, temveč tudi v naslednjih letih, so bili izvedeni ukrepi, ki jih določa zakon; če omenim samo nekatere: oteževanje sistema opazovanja vplivnih območij plazov med izvajanjem ukrepov, vzdrževanje izvedenih interventnih ukrepov, izvedba nujnih del, zaustavitev plazov in preprečitev širjenja plazov med izvajanjem teh ukrepov, predvsem pa izvedba programov priprave lokacijskih načrtov za infrastrukturne objekte na vplivnih območjih plazov in izdelava projektov za gradnjo, obnovo ali nadomestno gradnjo objektov. Lokacijskega načrta za vplivni območji plazu Stolže v občini Bovec in plazu Struk v občini Kobarid sta že izdelana in že veljata oziroma sta sprejeta. Lokacijski načrti za vpliv na območja plazov Podmark, Gradišče in Šmihel pa so izdelani. V teh dneh so bile dokončane tudi te javne predstavitve in lahko napovem, da bodo načrti predvidoma sprejeti do konca letošnjega leta. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so povzročile bistveno povečan obseg nestabilnosti in povečano intenziteto premikov zemlje na plazu Macesnik v občini Solčava ter plazu Slano blato v občini Ajdovščina, pa lokacijska načrta za ta dva plazova še nista izdelana. V vladi ocenjujemo, da so do sedaj izvedena dela bistveno zmanjšala stopnjo ogroženosti ljudi in premoženja na prizadetih območjih. Končna stopnja varnosti bo zagotovljena šele z izvedbo vseh, tudi z lokacijskimi načrti predvidenih ureditev na posameznem vplivnem območju vsakega posameznega plazu. V obdobju veljavnosti zakona so bile sprejete tudi spremembe zakonodaje na področju urejanja prostora, graditve objektov in varstva okolja, kar smo tudi upoštevali, ko smo pripravljali to spremembo zakona. Z namenom, da bi zagotovili varnost na prizadetih območjih, da bi preprečili širjenje in ustalitev nastalih plazov večjega obsega, ter jih uskladili z veljavno zakonodajo, ob tem pa tudi upoštevali možnosti državnega proračuna, predlagamo spremembo zakona tako, da se podaljša rok veljavnosti zakona do leta 2010 in se zagotovijo potrebna sredstva za izvedbo načrtovanih sanacijskih ukrepov. Poslankam in poslancem predlagamo, da po obravnavi predlog zakona podprejo. RUDOLF PETAN: Znano je, da je Slovenija izjemno plazovito področje in vsako večje neurje ali dolgotrajno deževje sproži nove plazove različnih obsegov; vzroki za nastanek plazov pa so različni. Kar veliko število se jih pojavi zaradi nestrokovnih posegov človeka v okolje, v naravo, predvsem pa zaradi spremembe vodnih tokov, tako tistih površinskih kot podtalnih, posledice pa so vedno enake. Sanacija zahteva izredno velika finančna sredstva. V Sloveniji imamo poleg velikega števila manjših plazov tudi nekaj plazov izredno velikega obsega, ki zahtevajo še posebej skrben in preudaren pristop k sanaciji. Tovrstna sanacija je izredno dolgotrajna, zahteva pa ogromna finančna sredstva, tako da se morajo združiti finančna sredstva lokalne skupnosti in tudi države, predvsem ko gre za velike plazove, po drugi strani pa je sanacija tudi izredno zahtevna. Temeljni cilj predloga tega zakona je, da se na prizadetih območjih velikih plazov zagotovi trajna varnost za prebivalstvo in tudi naravo, da se prepreči njihovo širjenje in da se doseže stabilizacija terena. Potrebno je omeniti, da veljavnost sedanjega zakona poteče, zato gre za podaljšanje veljavnosti sanacij. Kot smo že omenili, gre za naslednje plazove; Stolže, Slano blato, Macesnikov plaz, Podmark, Strug in plazišči Gradišče ter Šmihel pri Novi Gorici. Ker gre za izredno obsežne postopke, tu so mišljena ne samo fizična dela, ampak tudi finančno izredno zahtevna, je smiselno, da se rok sanacije podaljša do leta 2010. Ker gre za izredno zahtevne posege, je potrebno pripraviti ustrezno dokumentacijo za izvedbo ukrepov marsikdaj tudi na osnovi poskusnih ukrepov, da se ugotovi ustrezen postopek. Velikokrat je potrebno odkupiti tudi zemljišča, pridobiti ustrezna dovoljenja za posege v prostor, pri tem pa je potrebno zgraditi tudi dodatne objekte, kot so stabilizacijski objekti, mostovi, globinsko in površinsko odvodnjavanje, razni nasipi, deponije, da o regulaciji strug vodotokov sploh ne govorimo. Podaljšanje zakonske veljavnosti je potrebno tudi zato, ker sredstva, predvidena z zakonom, niso bila zagotovljena v ustreznem obsegu in zato dela niso bila izvedena v predvidenem obsegu. Poleg tega je treba upoštevati, da je plazenje dinamični pojav in še kako odvisen od trenutnih vremenskih razmer, predvsem padavin in razporeditve teh padavin. Ukrepe pa je žal marsikdaj potrebno tudi prilagajati trenutnemu stanju na terenu, ki pa se velikokrat spreminja. Res je, da bi bilo težav veliko manj, če bi bila tudi naša stroka nekoliko bolj enotna. Dodatna sredstva za izvedbo ustreznih ukrepov znašajo 11 milijard tolarjev. To niso majhna sredstva. V Slovenski Demokratski Stranki pa upamo, da so tudi dela, ki so predvidena, kar najbolj optimalna. Zajemajo tako sanacijo kot monitoring na prizadetih območjih, tako med sanacijo kot tudi po sanaciji, in dajejo prizadetim prebivalcem občutek dodatne varnosti in pravočasno opozarjajo na morebitne spremembe in premike terena, preden pride do katastrofe. Ne nazadnje pa bi želeli v SDS opozoriti, da veliko naravnih sil sproži človek s svojimi nenadzorovanimi posegi v naravo, zaradi katerih nastajajo posledice, ki jih narava sama ne more več kompenzirati. Posledice so vidne in marsikdaj tudi katastrofalne. Pri posegih v naravo, kot so trase cest na hribovitih področjih in gradnja objektov na takšnih terenih, bo potrebno predvsem več preudarnosti in razumevanja za tovrstne posege ter več posegov, ki so prijaznejši do narave, da ne bo prihajalo do nepotrebnih nesreč in udarcev narave.