Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju

Na podlagi 19. člena Zakona o poslancih (Ur. list RS, 48/92) ter 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora (Ur. list RS, št. 35/2002) vlagamo poslanci v obravnavo in sprejem. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Ur.l. RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01). Na podlagi 142. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije predlagamo, da predlog zakona Državni zbor Republike Slovenije obravnava in sprejme po skrajšanem postopku. I.UVOD 1.Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona Potres 12. julija 2004 je povzročil zelo veliko škodo na področju bovške in sosednjih občin. Povsem je uničil večje število objektov in hudo poškodoval tudi objekte, ki so bili sanirani po velikonočnem potresu leta 1998 in tudi že prej v potresu leta 1976. Obseg škode in zadnjega potresa in vseh posledic še ni dokončno ugotovljen, so pa brez dvoma veliko bolj obsežene, kot se je sprva priznavalo. Med prizadetimi občani je veliko število tistih, ki so bili prizadeti tudi med potresom 12. aprila 1998 in so se znašli povsem na robu svojih zmožnosti, tako da niso ogroženi samo materialno, temveč tudi eksistenčno. Navedene okoliščine kažejo na dejstvo, da ne bo možno rešiti problematike, ki jih je povzročil julijski potres v okviru obstoječega zakona, temveč ga je potrebno temeljito spremeniti v smeri učinkovite odprave posledic potresa, tako da se ne ponovijo napake iz obnove po velikonočnem potresu leta in se razbremenijo vsi prizadeti za obremenitve iz potresa 12. aprila 1998 in da se obnova in odprava posledic julijskega potresa v celoti ali v največji možni meri prenese v breme skupne solidarnosti. Dejstvo je, da prizadeti nimajo nobene možnosti, da odplačujejo tako bremena in obveznosti iz potresa 12. aprila 1998, poleg tega pa se jim naložijo še nove. Nova, nujna izhodišča za obnovo so: •zagotoviti cenejšo gradnjo, primerljivo s tržnimi cenami v Republiki Sloveniji, •v manjši meri obremeniti prizadete, •odpraviti vse napake, ki so se pokazale pri obnovi po potresu 12. aprila 1998 •zagotoviti preživetje gospodarskih dejavnikov, ohraniti delovna mesta, ki so ogrožena zaradi posledic julijskega potresa ter omogočiti gospodarski razvoj 2.Cilji in načela zakona Osnovni cilj spremembe zakona je zagotoviti dolgoročno razvojno perspektivo Posočja, ki že desetletja sodi med manj razvita območja Slovenije in seveda kvalitetno obnovo, ki bo zagotovila varnost in obstoj objektov najmanj do 9. potresne stopnje po EMS, oziroma ustreznih gradbeno tehnični standardov. Predvsem je potrebno zagotoviti cenejšo obnovo in takšno obremenitev prizadetih, da jo bodo zmogli brez životarjenja na robu preživetja. Dodatno skrb in ukrepe je potrebno nameniti gospodarskim dejavnikom, ki jim je otežena dejavnosti in so skupaj z zaposlenimi ostali brez vira preživetja. 1.Splošni cilji predloga zakona so: a)upravičenci do državne pomoči so vsi lastniki na območju potresa. Lastnikom s stalnim bivališčem izven območja potresa pripada manj denarne pomoči , na ostalih področjih (projekti, obdelava…) pa so izenačeni z lastniki s stalnim bivališčem na območju potresa. b)Odpravi se izračun pomoči na podlagi števila stanovalcev in se upošteva objekt v celoti. 2.Finančni del predloga zakona zajema: a)odpis obveznosti, ki so nastale v času moratorija, b)zmanjšanje vseh obveznosti za 50%, c)opredelitev stroškov ponovne obnove že saniranih objektov, d)takojšnja zamrznitev plačevanja obveznosti iz potresa 12. aprila 1998. 3.Gradbeno tehnični del predloga zakona zajema: a)razumno skrajšanje postopkov, b)prednost nadomestnim gradnjam pred sanacijo, c)spremeniti način injektiranja po furlanskem zgledu, 4.Gospodarski del predloga zakona predvideva: a)zagotoviti vir za preživetje nosilcem dejavnosti in zaposlenim do ponovnega zagona dejavnosti, b)omogočiti gospodarski razvoj z uvedbo davčnih olajšav za širitev ali pričetek gospodarske dejavnosti 3.Finančne in druge posledice zakona Zakon ima finančne posledice za proračun, vendar je za natančno oceno še prezgodaj, saj še ni dokončno ocenjena vsa škoda. Vlada RS je že zagotovila sredstva v višini 420 milijonov, končna višina pa bo večja, saj predlog zakona predvideva razvojno pomoč kot je bila določena že za odpravo posledic potresa leta 1998. Po dokončni oceni škode je potrebno ponovno vrednotenje in po potrebi, nameniti sredstva tudi iz drugih virov. 4.Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih Zaradi specifičnosti materije, ki jo ureja zakon, je primerjava z drugimi pravnimi sistemi nemogoča, saj je urejanje sanacije naravne nesreče odvisno od tega, za kakšno naravno nesrečo gre in kakšen je obseg posledic naravne nesreče za razvoj območja. II.BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Ur.l. RS, št. 45/98, 67/98, 110/99, 59/01) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: “Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja območja, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. aprila 1998, z epicentrom v naselju Lepena in potres s prvim sunkom 12. julija 2004 z epicentrom pod Polovnikom (v nadaljnjem besedilu: ukrepi popotresne obnove).” 2. člen Besedilo prvega odstavka 2. člena se spremeni tako, da se glasi: “1) Določbe tega zakona se uporabljajo le za območje, ki sta ga prizadela potresa navedena v prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: območje popotresne obnove).” 3. člen V 5. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: ” 2) V proračunu Republike Slovenije se za izvajanje ukrepov popotresne obnove po potresu 12. julija 2004 v letu 2004 in naslednjih letih, zagotovijo sredstva v zadostni višini za odpravo posledic potresa, v skladu s končnim poročilom o povzročeni škodi.” 4. člen Besedilo šestega člena se črta v celoti. 5.člen V desetem členu se v drugem odstavku doda nova šesta točka, ki se glasi: “6. objektov, ki so bili poškodovani in katerih lastniki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno bivališče na območju Republike Slovenije.” 6.člen Za 13. členom se doda novi 13. a člen, ki se glasi: “1) Do 100 % državne pomoči za popotresno obnovo objektov, ki so bili sanirani po potresu 12. julija 2004 in so v julijskem potresu bili ponovno poškodovani, če so lastniki s stalnim bivališčem na območju potresa. 2) Do 60 % državne pomoči za popotresno obnovo objektov, ki jih je nujno sanirati, ker bi sicer onemogočili sanacijo drugih objektov, če so lastniki državljani RS in imajo stalno bivališče na območju Republike Slovenije.” 7.člen Besedilo 14. člena se črta. 8.člen Prvi odstavek 21. člena se spremeni tako, da se glasi: ” 1) Sredstva državne pomoči upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo na podlagi njegove vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov, ki jo mora predložiti ministrstvu najkasneje do 31. decembra 1999, za potres dne 12. julija 2004 pa do 31. decembra 2005.” 9.člen Za 24. členom se doda novi 24. a člen, ki se glasi: “1) Vsem upravičencem, ki so za popotresno obnovo po potresu 12. aprila 1998 pridobili kredit po tem zakonu, se odpiše tisti del obremenitev, ki so nastale v času moratorija in so bistveno povečale dolg prizadetih občanov. (2) Vsem upravičencem se kreditne obveznosti za obnovo po potresu 12. aprila 1998 zmanjšajo za 50 %. 10.člen Šesti odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: “(6) Posojila iz prejšnjega odstavka se odobrijo z rokom vračila do 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati. Koriščenje odobrenega posojila je dokumentarno. Posojilo se odplačuje v mesečnih anuitetah. Prva anuiteta zapade v plačilo dve leti po dodelitvi posojila. Odobreno posojilo se revalorizira skladno z zakonskimi predpisi. Realna letna obrestna mera za odobrena posojila za upravičence iz: – 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka 13. člena tega zakona je 2 %, – četrtega odstavka 13. člena tega zakona je 2,75 %.” 11.člen Za 27. členom se doda novi 27. a člen, ki se glasi: ” “Predstavniki lokalne skupnosti so aktivno vključene v delo Državne tehniške pisarne, tako da preko svoji predstavnikov, ki jih imenuje na predlog župana Svet občine, sodelujejo v vseh postopkih popotresne obnove.” 12.člen Besedilo 28. člena se črta. 13.člen Besedilo 29. člena se črta. 14. člen Besedilo 30. člena se črta. 15. člen Besedilo 31. člena se črta. 16. člen Besedilo 32. člena se črta. 17. člen Besedilo 33. člena se črta. 18. člen Besedilo 34. člena se črta. 19. člen V 43. členu se doda novi 11. odstavek, ki se glasi: “11) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za razvojno pomoč po potresu 12. julija 2004 tako, da je rok iz petega odstavka 31. decembra 2004, osnova za usmerjanje sredstev pa je Program razvojne pomoči občinam Bovec, Kobarid in Tolmin za obdobje 2004 – 2008.” 20. člen Za 45. členom se doda novi 45. a člen, ki se glasi: “Podjetja, ki opravljajo ali pričnejo z dejavnostjo na področju občin, ki jih je prizadel potres 12. julija 2004, so oproščena plačila davka na dobiček za obdobje petih let, če ohranijo ali povečujejo število zaposlenih. Način uveljavljanja oprostitve plačila davka na dobiček predpiše minister za finance v roku 30 dni po uveljavitvi zakona.” 21. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu: Prvi člen se spremeni tako, da zakonske določbe veljajo tudi za saniranje posledic potresa 12. julija 2004. K 2. členu: Sprememba besedila 2. člena je potrebna zaradi spremembe besedila prvega člena. K 3. členu: Zadosten obseg potrebnih finančnih sredstev se bo zagotavljal na podlagi končnega poročila o potrebnih sredstvih za popotresno obnovo z vidika, da se prizadeti čim manj obremenijo ob upoštevanju njihovih dejanskih zmožnosti. K 4. členu: Črta se člen, ki je določal tako imenovano “posočnino”. K 5. členu: Izkušnje iz obnove po velikonočnem potresu leta 1998 so pokazale, da je lastniška struktura zelo raznolika in se pogosto srečujemo s solastništvom, ko solastniki nimajo stalnega bivališča na območju, ki sta ga prizadela potresa, zato je bila onemogočena obnova velikega števila objektov.. Na tak način je bilo izločeno šestdeset odstotkov poškodovanih objektov. V Čezsoči, ki je bila zelo prizadeta v julijskem potresu so značilne hiše v nizu, ki imajo skupno enega ali tudi dva zidova in je veliko lastnikov s stalnim bivališčem izven območja potresa. S to spremembo bi lastnikom izven območja potresa omogočili enak status v vseh postopkih, razlika bi bila le pri obsegu finančne pomoči in prednostnem zaporedju obnove. K 6. členu: Ponovno poškodovane že sanirane objekte je potrebno sanirati solidarnostno, brez obremenjevanja prizadetih občanov, ki dodatnih obremenitev dejansko ne zmorejo. Prav tako je potrebno omogočiti sanacijo tistih objektov, ki bi sicer ovirali sanacijo sosednjih objektov, čeprav imajo lastniki stalno bivališče izven območja potresa, toda so državljani RS in bivajo na območju RS. K 7. členu: Ta člen je imel namen, da zmanjša obseg državne pomoči in je prihajalo do nesorazmerne in prevelike obremenitve prizadetih občanov, zato je nujno da se spremeni na predlagani način. K 8. členu: Določa se rok, do katerega je potrebno vložiti vlogo za pomoč pri popotresni obnovi. K 9. členu: Namen spremembe zakona je prizadetim zagotoviti ugodnejšo obnovo in znosnejša bremena, kar je nujno in upravičeno, vendar pri tem ne sme priti do situacije, da prizadetim iz velikonočnega potresa ostanejo bremena nespremenjena, saj so prevelika in jih marsikdo ne zmore več odplačevati. Zaradi enakopravnosti je nujno ukrepati tako da bodo prizadeti v obeh potresih enako obremenjeni. K 10. členu: Praksa je pokazala, da so bili krediti dejansko neugodni in so veliko prizadetih spravili na rob preživetja, zato je potrebno zagotoviti resnično ugodne kredite. Predlog o realni letni obrestni meri je bil predlagan ob vsaki spremembi zakona, vendar vedno zavrnjen in je zdaj čas, da se to ustrezno reši. K 11. členu: V delo Državne tehnične pisarne se mora vključiti tudi lokalna skupnost preko svojih predstavnikov. K 12. členu – 18. členu: Črta se del poglavja “Ureditveni načrti obnove”, saj se je institut ureditvenega načrta pokazal v praksi kot nepotreben in odvečen, saj zahteva preveč časa. K 19. členu: Z novim 11. odstavkom se določa, da določbe 43. člena, ki določa porabo sredstev razvojne pomoči veljajo tudi za popotresno obnovo po potresu 12. julija 2004. K 20. členu: S to določbo se uvaja oprostitev davka na dobiček, če gre za podjetje, ki ima registrirano dejavnost na področju prizadetih občin ali pa se bo na novo ustanovilo. Na ta način bi se zagotovila gospodarska pobuda za podjetja, ki bi opravljala dejavnost na prizadetih območjih. K 21. členu: Člen določa veljavnost zakona. IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO IN DOPOLNJUJEJO 1. člen 1) Ta zakon določa oblike in način izvajanja pomoči Republike Slovenije pri ukrepih popotresne obnove objektov in spodbujanja razvoja na območju, ki ga je prizadel potres s prvim sunkom dne 12. aprila 1998, z epicentrom v naselju Lepena (v nadaljnjem besedilu: ukrepi popotresne obnove) in potres dne 12. julija 2004 z epicentrom pod Polovnikom. 2) Ukrepi popotresne obnove obsegajo: 1. dodeljevanje sredstev proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva državne pomoči), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe, 2. dodeljevanje stanovanjskih posojil iz sredstev Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sredstva stanovanjskega posojila), namenjenih popotresni obnovi objektov in zagotavljanje njihove namenske uporabe in izgradnjo varovanih stanovanj v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, 3. organizacijo nalog, ki se nanašajo na popotresno obnovo objektov, ki ležijo na območju potresa in vzpostavitev normalnega stanja za bivanje in delo s potresom prizadetih prebivalcev (v nadaljnjem besedilu: organizacija nalog popotresne obnove), 4. razvojno pomoč za obnovo in spodbujanje gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja območij občin Bovec, Kobarid in Tolmin, 5. dajanje državnih poroštev za najeta posojila za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih projektov v Posočju v okviru vsakoletno proračunsko zagotovljenih sredstev za ta namen. 2. člen 1) Določbe tega zakona se uporabljajo le za območje, ki sta ga prizadela potresa navedena v prejšnjem členu (v nadaljnjem besedilu: območje popotresne obnove). (2) Območje popotresne obnove so območja naselij oziroma njihovih delov, ki ležijo v občinah Bohinj, Bled, Bovec, Cerkno, Gorenja vas–Poljane, Idrija, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Logatec, Naklo, Radovljica, Škofja Loka, Tolmin, Železniki in Žiri in v katerih so pristojne komisije, ki so jih te občine ustanovile v skladu s predpisi, do uveljavitve tega zakona pripravile poročilo o oceni neposredne škode in oceno potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa na objektih. (3) Območja popotresne obnove so razvidna v “Poročilu o oceni neposredne škode in potrebnih sredstev za odpravo posledic potresa“ (v nadaljnjem besedilu: poročilo o škodi), ki ga na podlagi poročil občinskih komisij o škodi zaradi posledic potresa in poročil državnih organov pripravi Ministrstvo za okolje in prostor in ga sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Poročilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 5. člen (1) Višina sredstev proračuna Republike Slovenije za izvajanje ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona se za proračunski leti 1998 in 1999 določi s tem zakonom, za naslednja proračunska leta pa s proračunom Republike Slovenije za posamezno proračunsko leto v okviru Ministrstva za finance. (2) V proračunu Republike Slovenije se za izvajanje ukrepov popotresne obnove v letu 1998 zagotovijo sredstva v višini 5.000,000.000 tolarjev, v letu 1999 pa sredstva v višini 4.000,000.000 tolarjev. (3) Višino sredstev, namenjenih posamezni obliki izvajanja ukrepov popotresne obnove iz drugega odstavka 1. člena tega zakona, določi vlada na podlagi celovitega programa popotresne obnove. (4) Celovit program popotresne obnove pripravi ministrstvo ob sodelovanju sveta. Program sprejme vlada. (5) Ne glede na določbe prvega in tretjega odstavka tega člena se v državnih proračunih Republike Slovenije v letih 2002, 2003, 2004, 2005 in 2006 zagotovijo sredstva za izvajanje ukrepov razvojne pomoči iz 4. točke drugega odstavka 1. člena tega zakona v višini 400,000.000 tolarjev letno kot posebna proračunska postavka Ministrstva za gospodarstvo. 6. člen (1) Za zagotovitev dela sredstev po tem zakonu se v letu 1998 uvede posebni prispevek za popotresno obnovo in spodbujanje razvoja Posočja (v nadaljnjem besedilu: posebni prispevek). (2) Posebni prispevek plačujejo fizične osebe, ki so v skladu z zakonom o dohodnini zavezanci za dohodnino v nadaljnjem besedilu: zavezanci. (3) Posebnega prispevka ne plačajo fizične osebe, ki so upravičenci iz 13. člena tega zakona, oziroma so imele 12. aprila 1998 stalno prebivališče v objektu, za katerega je bila potrjena ocena škode v poročilu o škodi. Ministrstvo za okolje in prostor posreduje davčnemu organu seznam upravičencev z območja popotresne obnove, občine pa posredujejo seznam fizičnih oseb, ki izpolnjujejo navedene pogoje. (4) Posebni prispevek, ki je zavezancem iz prejšnjega odstavka že odmerjen, se po uradni dolžnosti odpiše. (5) Posebnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih bruto dohodki, kot so določeni v četrtem odstavku tega člena, ne presegajo 11% povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1997. (6) Posebni prispevek se obračuna od vsote bruto dohodkov fizične osebe, ki so viri dohodnine, ugotovljene na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 1997 oziroma na podlagi podatkov, pridobljenih na podlagi odredbe o dostavi podatkov o odmeri dohodnine za leto 1997 za zavezance, ki jim napovedi za odmero dohodnine ni bilo potrebno vložiti. (7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za bruto dohodek fizične osebe iz opravljanja dejavnosti šteje njen dobiček iz dejavnosti, ki je ugotovljen brez upoštevanja znižanj in olajšav v skladu z zakonom o dohodnini in z upoštevanjem obračunanih obveznih prispevkov za socialno varnost. (8) Posebni prispevek se plačuje v letu 1998 po stopnji 0,3%. (9) Posebni prispevek se v letu 1998 odmeri z odločbo na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za leto 1997 oziroma podatkov, pridobljenih na podlagi odredbe o dostavi podatkov o odmeri dohodnine za leto 1997. (10) Osnova za dohodnino za leto 1998 se zmanjša za višino posebnega prispevka iz prvega odstavka tega člena, ne glede na vrsto dohodka, ki je vir dohodnine. Glede odmere in plačevanja posebnega prispevka, pravnih sredstev, prisilne izterjave, zastaranja in vseh drugih vprašanj postopka, se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku. 10. člen (1) Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo se dodelijo za: 1. popotresno obnovo objektov, 2. dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, 3. izvajanje nalog državne tehnične pomoči, 4. financiranje ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, 5. dokapitalizacijo Slovenske razvojne družbe, Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja za potrebe financiranja in kreditiranja razvojnih programov v Posočju, ki jih sprejme vlada in 6. refundacijo stroškov, ki jih zaradi začasne preselitve nosijo v potresu prizadeti prebivalci v zvezi s koriščenjem začasnih stanovanj oziroma drugih začasnih objektov (stroški najemnine in stroški, ki nastanejo zaradi uporabe pitne vode, elektrike, ogrevanja, odvoza smeti in drugi stroški komunalne oskrbe ter povečani stroški prevoza na delo in z dela) in sicer za čas, dokler se ne vselijo v njihove obnovljene oziroma nadomeščene objekte. (2) Sredstva proračuna Republike Slovenije za popotresno obnovo objektov so sredstva za obnovo: 1. stanovanjskih objektov, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v njih, 2. stanovanjskih objektov ter pripadajočih kmetijskih gospodarskih objektov, gozdnih cest in objektov za zajem vode kmetij, na katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem na njih, 3. objektov, v katerih so se na dan potresa izvajale dejavnosti, 4. objektov v lasti države ter lokalnih skupnosti v sorazmernem delu, ki je potreben za obnovo in 5. objektov iz prejšnjih točk, če gre za odpravo posledic novega zemeljskega plazu, ki je nastal zaradi potresa ali če gre za obstoječi plaz, ki se je zaradi potresa ponovno aktiviral. (3) Sredstva proračuna Republike Slovenije za dokapitalizacijo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije so sredstva za dodelitev stanovanjskih posojil pod pogoji tega zakona ter zagotavljanje sredstev za izgradnjo varovanih stanovanj za starejše osebe. (4) Sredstva proračuna Republike Slovenije za izvajanje nalog državne tehnične pomoči so sredstva za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne, za pripravo ureditvenih načrtov obnove ter za izdelavo projektne dokumentacije popotresne obnove objektov. (5) Sredstva financiranja ukrepov razvojne pomoči v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin so namenjena izvedbi: 1. posebnega programa javnih del in drugih oblik aktivne politike zaposlovanja, 2. razvojnim programom na področju gospodarstva, malega gospodarstva, obrti, turizma, in kmetijstva, 3. programom ohranjanja poseljenosti in 4. programom razvoja lokalnih in državnih gospodarskih javnih služb. 13. člen (1) Za popotresno obnovo objektov v lasti države lahko državni organ pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% vseh sredstev, ki so mu bila potrjena glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi v njegovem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona. (2) Za popotresno obnovo objektov v lasti občine lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 60% vseh sredstev, ki so ji bila potrjena glede na oceno škode iz poročila o škodi v njenem programu popotresne obnove objektov iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona. Ne glede na to lahko občina pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so ji bila glede na oceno škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov iz 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: program popotresne obnove objektov), če gre: 1. za stanovanjske objekte, v katerih so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem, 2. za rekonstrukcijo ali nadomestitev objektov infrastrukture in 3. za gradnjo objektov v javno korist iz 3. točke prvega odstavka 3. člena tega zakona. (3) Za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava lahko oseba zasebnega prava, kateri so bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena sredstva državne pomoči v programu popotresne obnove objektov, pridobi največ: 1. do 60% vseh sredstev, če gre za objekt v katerem je lastnik objekta izvajal svojo dejavnost, 2. do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt, v katerem je imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik objekta ali njegov družinski član, 3. do 80% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gričevnato-hribovitem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 4. do višine 80% sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na gorsko-višinskem območju in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 5. do 90% vseh sredstev, če gre za stanovanjski objekt in pripadajoče kmetijske gospodarske objekte, gozdne ceste in objekte za zajem vode kmetije na območju Triglavskega narodnega parka in je na kmetiji imel stalno prebivališče na dan potresa lastnik kmetije ali njegov družinski član, 6. do 50% vseh sredstev če gre za lastnike, ki so imeli na danpotresa stalno prebivališče na območju popotresne obnove in ki želijo v potresu poškodovane objekte obnoviti za izvajanje gospodarske dejavnosti ne glede na to, ali je v objektu na dan potresa prebivala oseba s stalnim prebivališčem v objektu, 7. nosilci dejavnosti, ki so na dan potresa izvajali dejavnost v najetih prostorih in nameravajo nadaljevati izvajanje gospodarske dejavnosti v drugem objektu na območju iste občine, lahko pridobijo za obnovo tega objekta sredstva državne pomoči, katerih višina pa ne sme presegati 30% sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov lastniku poškodovanega objekta, pri katerem so bili najemniki na dan potresa, 8. najemniki stanovanj s stalnim bivališčem na območju, ki ga je prizadel potres, lahko pridobijo sredstva državne pomoči največ do 40% vseh sredstev, ki so bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov v zasebni lasti, 20% pa ostane lastniku objekta, kateremu ni več v interesu, da bi podaljšal najemni odnos. (4) Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta ali stanovanjskega objekta kmetije v lasti osebe zasebnega prava, v katerem so na dan potresa prebivale osebe s stalnim bivališčem v tem objektu, vendar lastnik objektov ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 40% sredstev, ki so mu bila glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov. (5) Za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa dan v najem za izvajanje dejavnosti drugi osebi, lahko lastnik pridobi iz sredstev državne pomoči največ do 30% sredstev, ki so mu bila za odpravo posledic potresa na objektu glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove objektov. (6) Za popotresno obnovo planine na aktivnih pašnih planinah pridobi lastnik 90% sredstev, ki so bila za popotresno obnovo planine potrjena v programu popotresne obnove objektov. (7) Območja občin so glede na omejene možnosti za kmetijstvo razvrščena v gričevnato-hribovito ali v gorsko-višinsko območje na podlagi kriterijev določenih v predpisih, ki urejajo področje kmetijskih zemljišč. (8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko za popotresno obnovo objekta, ki je bil na dan potresa zavarovan kot kulturni spomenik skladno s predpisi, ki urejajo področje kulturne dediščine, lastnik tega objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva, ki so mu bila za popotresno obnovo objekta glede na oceno neposredne škode iz poročila o škodi potrjena v programu popotresne obnove Ministrstva za kulturno. Lastnik objekta pridobi iz sredstev državne pomoči vsa sredstva za popotresno obnovo tudi, če gre za objekt, za katerega je bilo pred potresom potrjeno, da ima etnološko in stavbno vrednost, pomembno za ohranitev krajinske identitete, pa zaradi formalnih razlogov še ni bil dokončan postopek razglasitve za kulturni spomenik. (9) Za več objektov iz prejšnjih odstavkov, ki so v lasti iste osebe zasebnega prava, se določa višina sredstev državne pomoči ter vodi postopek dodeljevanja državne pomoči za vsako popotresno obnovo objekta posebej. (10) Za stanovanjski objekt iz 2. točke tretjega odstavka tega člena, se šteje tudi objekt, v katerem je na dan potresa prebival lastnik, vendar ni imel stalnega prebivališča v tem objektu, imel pa je stalno prebivališče v občini, v kateri je objekt, ali v sosednji občini, če je le-ta na območju popotresne obnove. Pri izračunu sredstev državne pomoči, ki po določbah tega zakona pripadajo lastniku iz prejšnjega stavka, se upošteva, kot da je imel lastnik na dan potresa stalno prebivališče v tem objektu. 14. člen (1) Za popotresno obnovo objekta v lasti osebe zasebnega prava iz prejšnjega člena se določi višina državne pomoči na podlagi: 1. ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi in 2. višine sredstev za popotresno obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov. (2) Če višina sredstev za obnovo objekta, ki je potrjena v programu popotresne obnove objektov, ne presega za več kot 40% ocene neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, se višino sredstev državne pomoči za popotresno obnovo objekta v lasti oseb zasebnega prava določi na podlagi izračuna: S-državna pomoč = A. (P2/P1). S-projekt, kjer je: S-državna pomoč – višina sredstev državne pomoči, A enako 0,3, če gre za objekt iz 2., 3., 4. in 5. točke tretjega odstavka ter za objekt iz petega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,4, če gre za objekt iz četrtega odstavka prejšnjega člena, A enako 0,6, če gre za objekt iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena S-projekt – sredstva, ki so za obnovo objekta potrjena v programu popotresne obnove objektov, pri čemer se za obnovljen objekt šteje objekt s saniranimi ali izdelanimi temelji, nosilnimi stenami in drugimi nosilnimi konstrukcijami oziroma elementi, vključno z ostrešjem in strešno kritino ter dimniki, izolacijo proti vlagi in toplotno zaščito, betonskimi tlaki kot podlago za finalno izvedbo tlakov, predelnimi stenami, notranjimi in zunanjimi ometi, vodovodno in električno inštalacijo brez končne opreme ter vgrajenim stavbnim pohištvom, P1 – neto površina objekta po popotresni obnovi in P2 – neto površina objekta pred popotresno obnovo, če ne gre za stanovanjski objekt. Za popotresno obnovo stanovanjskega objekta je P2 standardna neto površina stanovanjskega objekta, ki se izračuna na podlagi števila oseb s stalnim bivališčem na dan potresa v objektu in naslednjih meril: 1) za eno ali dve osebi s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 90 m2; 2) za tri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna neto površina enaka 115 m2; 3) za štiri osebe s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 120 m2; 4) za pet oseb s stalnim prebivališčem v stanovanjskem objektu je standardna površina enaka 135 m2. (3) Če je višina sredstev obnove objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, za več kot 40% večja od ocene neposredne škode zaradi posledic potresa iz poročila o škodi, se višina sredstev državne pomoči določi na podlagi izračuna: S-državna pomoč = A. (P2/P1). (S-projekt + 1,4. S-škoda)/2, kjer je: S-škoda – ocena neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi. (4) Če višina sredstev za obnovo objekta, ki so potrjena v programu popotresne obnove objektov, presega za več kot dvakrat oceno neposredne škode zaradi posledic potresa na objektu iz poročila o škodi, je višina sredstev državne pomoči, ki jih lastnik objekta lahko pridobi, enaka: S-državna pomoč = A. (P2/P1). 1,7. S-škoda. (5) Za več kot pet oseb s stalnim bivališčem v stanovanjskem objektu se k izračunu standardne neto stanovanjske površine P2 iz prejšnjih odstavkov doda za vsako nadaljnjo osebo s stalnim bivališčem v objektu po 8 m2 ne glede na število stanovanjskih enot v stanovanjskem objektu. (6) Neto površina stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izračuna na podlagi metodologije, ki so jo uporabljale občinske komisije za oceno škode zaradi posledic potresa in je sestavni del poročila o škodi. 21. člen (1) Sredstva državne pomoči upravičenec pridobi oziroma se mu dodelijo na podlagi njegove vloge za pomoč pri popotresni obnovi objektov, ki jo mora predložiti ministrstvu najkasneje do 31. decembra 1999. (2) Vloga iz prejšnjega odstavka, ki jo predloži državni organ ali občina, mora vsebovati predvsem: 1. seznam v potresu poškodovanih objektov, za katere uveljavlja dodelitev sredstev državne pomoči, 2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke, 3. dokumentacijo za popotresno obnovo objektov s predračunom za izvedbo del, 5. dovoljenja za poseg v prostor oziroma gradnjo in 4. druge podatke o izvajanju proračuna za tekoče proračunsko leto, pomembne za odločanje o dodelitvi sredstev. (3) Vlogi iz prejšnjega odstavka mora državni organ ali občina priložiti tudi svoj program popotresne obnove objektov. (4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora oseba zasebnega prava predložiti: 1. seznam v potresu poškodovanih objektov, katerih lastnik je in za katere predlaga popotresno obnovo z uporabo sredstev državne pomoči, 2. izpis iz poročila o škodi, ki se nanaša na objekte iz prejšnje točke, 3. lokacijsko dokumentacijo popotresne obnove objekta, 4. gradbeno dovoljenje ali odločbo o dovolitvi priglašenih del, 5. poslovno investicijski program, če gre