Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, druga obravnava

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejet ob koncu leta 1999, kot rezultat razprav in usklajevanj s socialnimi partnerji in drugimi skupinami prebivalstva, zlasti upokojenci. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil sprejet ob koncu leta 1999, kot rezultat razprav in usklajevanj s socialnimi partnerji in drugimi skupinami prebivalstva, zlasti upokojenci. Dosežen dogovor, ki je zahteval več let usklajevanj, je obetal pravično usklajevanje pokojnin z rastjo plač in zagotavljal upokojencem, da bodo, tako kot so kot delavci vplačevali v pokojninski sistem, iz njega črpali in si tako zagotovili dostojno preživljanje starosti. Zakon je bil pravna podlaga za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v smislu postopnega prehoda na bolj vzdržen sistem obveznega zavarovanja na podlagi medgeneracijske pogodbe. Dva meseca po volitvah je pozicija decembra 2000 s spremembami zakona posegla v že pridobljene pravice, prekršila dogovor in brez soglasja prizadetih skupin – upokojencev in Ekonomsko socialnega sveta, sprejela spremembe, ki so povzročile, da se je povečal zaostanek z gibanjem mesečnih plač, oz. da so bili upokojenci prikrajšani za najmanj eno pokojnino letno. Pokojnine se ne povišujejo enako kot plače in bodo vedno zaostajale za njimi, gre le za odstotek povišanja, ki na koncu predstavlja večjo ali manjšo razliko. Izhajati moramo iz dejstva, da pokojnina ni socialna pravica oz. pomoč in so si jo upokojenci v času zaposlitve, z vplačevanjem v pokojninski sklad prislužili sredstva za dostojno preživljanje starosti. V predvolilnem letaku LDS smo lani jeseni lahko prebrali: »Osnovna vrednota naše družbe mora ostati solidarnost. Samo družba, ki nikogar ne odriva in ne pušča za samo tistih, ki so prispevali k njenemu razcvetu, gre lahko srečno naprej. In v Sloveniji smo se trudili, da imamo boljšo življenjsko raven, visoko raven zdravstvene oskrbe in pravično socialno politiko. A cilji so še višji: brezposelnost hočemo znižati pod 5 odstotkov, več kot 150.000 upokojencem z nižjimi pokojninami pa bomo z dodatno pokojnino omogočili bolj varno starost.« Od kje potem skrb, da sredstev za izvajanje predlaganih sprememb zakona, ki zagotavljajo dosledno usklajevanje pokojnin, ne bo, saj so bila ta očitno zagotovljena že pred volitvami. Glede na napake, ki jih je prejšnja vlada naredila pri izvajanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je koalicija v skladu s koalicijsko pogodbo in programom vlade pripravila spremembe in dopolnitve zakona tako, da je: ? zagotovljeno dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plač, ? postopno uvedena pravica do vdovske pokojnine v višini najmanj 10% za vse upokojence (odpravlja premoženjski cenzus za pridobitev pravice do dela vdovske pokojnine, k starostni ali invalidski pokojnini, ki gre vdovi oz,. vdovcu na podlagi lastnega zavarovanja, ? v celoti se ureja krog upravičencev, odmera in usklajevanje letnega dodatka – zagotovljena postopna rast dodatka za rekreacijo, ? pokojninski sistem prilagojen starejšemu prebivalstvu, pri čemer višine pokojnine ne smejo realno padati, ? Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo imel v skladu z zakonom o zavodih en sam organ upravljanja – svet zavoda. Prizadevati si moramo za večanje deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu in daljšanja aktivnega obdobja v življenju vsakega posameznika. Slabo razmerje med številom upokojencev in zavarovancev bo potrebno povečati z ukrepi, ki bodo spodbujali odpiranje novih delovnih mest, na katerih bi lahko delali starejši in večjo zaposlenost prebivalstva. Spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju popravljajo krivico, ki je bila storjena upokojencem, na kar smo v SDS opozarjali ob noveli zakona sprejeti decembra 2000, zato spremembe zakona, ki jih je posredovala vlada podpiramo in bomo glasovali za predložen zakon.