Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu

ROBERT MAROLT: Pri spremembah in dopolnitvah zakona o notariatu po skrajšanem postopku gre za manjše spremembe zakona, ki se ne nanašajo na vsebino, obseg in način opravljanja notarskih storitev, ter bodo vplivale na lažjo dostopnost za opravljanje notarskega poklica. Nadalje gre za hitrejše reševanje disciplinskih postopkov zoper notarje ter hitrejše odločanje sodišča pri odločanju o zadeva imenovanja in razrešitve notarjev, kar je vse v javnem interesu. S sprejemom spremembe zakona sledimo naslednjima dvema ciljema. Prvi, večja dostopnost za opravljanje notarskega poklica in drugi, odprava nekaterih nejasnosti in pomanjkljivosti zakonskega besedila, ki so v praksi povzročale težave, kar se predvsem nanaša na dolgotrajnost postopkov imenovanja in razrešitve notarjev ter disciplinskih postopkov. Spreminja se torej pogoj za imenovanje na notarsko mesto, ki se nanaša na način pridobivanja praktičnih izkušenj na pravniških delih. S spremembo zakona bo potrebno najmanj eno leto od predpisanih petih, praktičnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu, pridobljenem pri notarju, odvetniku, na sodišču, državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu. Gre torej za enakovredno obravnavo med seboj povsem primerljivih pridobljenih strokovnih delovnih izkušenj. Nadalje se naziv “notarski kandidat” spremeni v naziv “notarski pomočnik”, saj ne bo šlo več za usposabljanje pri notarju, temveč za zaposlitev pri notarju. Nadalje je ustrezno urejena tudi prehodna ureditev, da tisti notarski kandidati, ki so doslej izpolnjevali pogoje za nadomeščanje notarja, notarja lahko nadomeščajo tudi kot notarski pomočniki. Potem se v spremembo zakona določi izbirni postopek za imenovanje na notarsko mesto. Ta bo bolj pregleden ter v bistvenih značilnostih enak izbirnemu postopku na osnovi zakona o javnih uslužbencih. Gre za postopek, v katerem se bo preverjala strokovna usposobljenost in primernost kandidatov, in ga bo opravila posebna komisija, imenovana s strani ministra. Kandidati se bodo izločali po izvedenih fazah postopka, v katerih bo mogoče pregledovati dokumentacijo, z njimi bo treba opraviti ustni razgovor ali pa pisni preizkus usposobljenosti. Ustni razgovor bo s kandidati lahko opravil tudi sam minister. Najkasneje v sedmih dneh po končanem izbirnem postopku bo morala komisija ministru podati poročilo o primernosti prijavljenih kandidatov. Nadalje se v postopku imenovanja in razrešitve notarja določa rok za vložitev tožbe v upravnem sporu in sicer 15 dni. Rok za odločitev sodišča I. in II. stopnje v primeru upravnega spora se omejuje in določa, da mora sodišče odločiti v 30. dneh. Potem se ureja postopek določitve notarja za nadomeščanje notarja na izpraznjenem notarskem mestu med postopkom imenovanja ali razrešitve notarja. Natančneje se določajo pogoji ter dobe imenovanja člana disciplinskega sodišča, ki ga imenuje minister za pravosodje ter se izrecno določa, da je disciplinski postopek zoper notarja, notarskega pomočnika in notarskega pripravnika hiter. SREČKO HVAUC: Notariat je javna služba in kot taka tudi del pravosodja. Seveda morajo biti notarji ustrezno usposobljeni in predvsem tudi vredni javnega zaupanja. Namen notariata je, da se razbremenijo sodišča oziroma pravosodni organi, predvsem pa tudi, da se poveča pravna varnost strank v civilno pravnih razmerjih. V preteklosti se je v nekaterih posamičnih primerih, za katere seveda nikakor ne moremo govoriti, da gre za množični pojav ali pa neki splošni pojav, dogajalo to, da je bilo to splošno javno zaupanje omajano. Zgodilo se je nekaj afer, v katerih so bile stranke, namesto da bi bile deležne večje pravne varnosti, oškodovane oziroma so se znašle v zelo neugodnem položaju predvsem zaradi malomarnega ali pa celo nestrokovnega dela notarjev. V posameznih primerih, ko je bilo evidentno, da je šlo za slabo delo notarjev, notarskih kandidatov ali pa pripravnikov, pa obstoječa ureditev ni omogočala nekega učinkovitega in hitrega odločanja in ukrepanja o disciplinskih postopkih. Povedal bi še to, da je dosedanja ureditev omejevala število notarskih mest tudi s tem, ko je bila omejena dostopnost za opravljanje notarskega poklica. To je veliko število državljanov in državljank Republike Slovenije utrjevalo v prepričanju, da gre za ozek krog posameznikov, ki, ko enkrat vstopijo v krog posvečenih, pridobijo dokaj varen in ugoden položaj. Tak vtis privilegiranosti pa se izraža z relativno visokimi prihodki vsaj nekaterih notarjev, ki smo jih seveda tudi javno lahko opazovali na raznih top lestvicah tistih, ki so v Sloveniji prijavili največjo dohodninsko napoved. Vse to seveda vzbuja občutek, da notarski poklic omogoča nesorazmerno blaginjo v primerjavi z drugimi, ki morajo prav tako strokovno in zavzeto odgovorno opravljati svoje delo, kar vse še dodatno najeda ugled in zaupanje v notariat. To zadnje se je izboljšalo s tem, ko so se znižale notarske tarife, nekatere celo močno in tako smo širšemu krogu omogočili, da se v večji meri poslužujejo teh notarskih storitev. Kar pa zadeva ostale zadeve, pa zakon rešuje predlagane spremembe tega zakona, ki ga imamo pred seboj. Ena takih novih rešitev je širitev načina pridobitve praktičnih izkušenj, ki bodo povečale število možnih kandidatov za ta delovna mesta oziroma za ta mesta. Dopolni se izbirni postopek notarjev, uvaja se hitrejši disciplinski postopek in kar je tudi zelo pomembno, uvaja se neposreden nadzor nad poslovanjem notarjev s strani ministrstva za pravosodje. V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da so nekatere spremembe zakona potrebne, morda tudi zaradi posamičnih primerov. Vendar, kakorkoli, sistem ne more biti takšen, da dopušča, da tudi v posamičnih primerih pride do nekih čudnih situacij. In ker menimo, da bodo predlagane spremembe pripomogle k boljšemu delovanju notariata in večji pravni varnosti strank, bomo v naši poslanski skupini ta predlog tudi podprli.