Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnem volitvah, skrajšanem postopku

Stališče Poslanske skupine SDS je obrazložil poslanec SDS Jožef Ficko. Stališče Poslanske skupine SDS je obrazložil poslanec SDS Jožef Ficko.JOŽEF FICKO: Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga obravnavamo po skrajšanem postopku uvaja novosti v treh segmentih. Državljanom Evropske unije, ki niso slovenski državljani, prebivajo pa stalno v Sloveniji, je poleg dosedanje aktivne volilne pravice pri volitvah v občinske in mestne svete zagotovljena tudi pasivna volilna pravica, to je pravica biti voljen. Gre za notranjo ureditev članic Evropske unije zajeto v direktivi na podlagi rimske pogodbe, ki je za Slovenijo kot članico in podpisnico pogodbe obvezujoča. Druga sprememba je vzpodbujanje enakih možnosti kandidatov in kandidatk na lokalnih volitvah, pri čemer gre za dejansko večjo zastopanost žensk v organih odločanja na lokalni ravni. S problemom vključevanja oziroma zastopanostjo žensk v vodstvenih funkcijah ali organih odločanja se soočajo države, ki se sicer že imajo za demokratične, pa vendar ugotavljajo, da je eden od pogojev za demokracijo tudi enakomerna zastopanost obeh spolov pri odločanju. Predlog zakona izhaja iz 40% zastopanosti posameznega spola kot končnega cilja. Postopki spodbujanja enakomerne zastopanosti v občinskih svetih uvaja z zagotovitvijo kandidatur kjer je to možno, možno pa to je pri proporcionalnih volitvah kjer politične stranke oziroma skupine volivcev predlagajo kandidatne liste. Na listah zakon zagotavlja zastopanost obeh spolov. Dodatno spodbujanje predstavlja izmenično uvrstitev kandidatov obeh spolov v prvi polovici liste, torej na izvoljiva mesta. Delno lahko razvrednoti učinke tako imenovane zadrge uveljavljanja preferenčnih glasov, ki lahko omogočijo izvolitev kandidata s kateregakoli mesta na listi, vendar lahko preferenčne glasove koristijo kandidati obeh spolov. Podatki o zastopanosti obeh spolov o preteklih lokalnih volitvah, ko na veliko kandidatnih listah sploh ni bilo kandidatk in je kljub temu v povprečju kandidiralo 21,2% žensk, so narekovali, da je potrebna določena postopnost pri uvajanju zakona. Upoštevati je potrebno dejstvo, da je politična aktivnost na podeželju precej manjša od aktivnosti v večjih urbanih centrih in da ponekod politične stranke zelo težko zapolnijo kandidatne liste z moškimi kandidati. Še težje jim bo zagotoviti kandidatke. Tudi sorazmerno …/nerazumljivo./. izkušnja z volitvami v evropski parlament, kjer so politične stranke določale kandidate na nivoju države, ni primerljiva z lokalnimi volitvami. Predlagani odstotek ne preprečuje večjega deleža kandidatk na kandidatnih listah v volilnih enotah oziroma pri političnih strankah, ker to želijo oziroma lahko izvedejo. V SDS menimo, da bo predvsem postopnost omogočila pozitivne učinke, ki jih po uveljavitvi zakona pričakujemo. Nasprotno bi lahko preveč ambiciozno uvajanje zakona privedlo celo do negativnih učinkov. Tretja sprememba se dotika določitve pogoja za vlaganje kandidatur s strani skupine volivcev. Absolutno številko 15 oziroma 30 potrebnih podpisov volivcev predlog zakona nadomešča z relativnim pragom 4% podpisov volivcev v volilni enoti. To spremembo narekuje stanje pri delovanju nekaterih občin, kjer veliko število tako imenovanih neodvisnih članov občinskih svetov, izvoljenih z velikega števila list, običajno z zagovarjanjem zelo ozkih interesov otežujejo izvajanje lokalne politike. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo kljub sedanjim poslovniškim zadržkom to spremembo v najkrajšem možnem času treba uveljaviti. Slišali pa smo tudi že vlado, da sprejema izločitev tega določila iz predloga zakona. Poslanci poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bomo glasovali v skladu s predstavljenim stališčem. Hvala lepa.