Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah – skrajšani postopek

Predlog je dodatno obrazložil minister za promet, mag. Janez Božič Predlog je dodatno obrazložil minister za promet, mag. Janez Božič Predlog je dodatno obrazložil minister za promet, mag. Janez Božič.Dovolite mi, da vam predstavim glavne razloge ter z njimi povezane glavne vsebine predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah, ki vam je predložen v obravnavo. Najpomembnejši razlog je prav gotovo odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Ta zakonodajalcu nalaga, da mora najkasneje do 11. novembra 2005 odpraviti neskladje 11. člena zakona o javnih cestah, ki govori o taksah in povračilih za uporabo javnih cest z drugim odstavkom 120. člena ustave. S to odločbo je ustavno sodišče odločilo tudi to, da se 30 dni po izteku prej omenjenega roka razveljavi tudi 2. člen uredbe o cestnini za uporabo določenih cest. Razloga za razveljavitev sta bila dva. Prvi, da zakon o javnih cestah izrecno ne pooblašča vlade za izdajo podzakonskega akta, s katerim vlada določi cestninske ceste, in drugi, da zakon ne določa vsebinskega okvira za takšno podzakonsko urejanje. Ugotovljeno neskladje v predlogu zakona bo odpravljeno z novimi določbami, s katerimi bo določen vsebinski okvir za podzakonsko urejanje cestnine in določitev cestninskih cest, kar pomeni, da bo zakon določil kriterije za določitev cestninskih cest in cestnih objektov, merila in kriterije za določitev višine cestnine ter obveznosti plačila cestnine. V tem delu zakona se v slovenski pravni red vnašajo temeljne določbe direktive evropskega parlamenta in sveta o zaračunavanju dajatev za težka tovorna vozila za uporabo določenih infrastruktur, in sicer tiste, ki se nanašajo na cestnino. Naslednji razlog je prenos še dveh direktiv Evropskega parlamenta in sveta v slovenski pravni red. Iz direktive o elektorskih cestninskih sistemih v skupnosti, ki morajo biti v slovenski pravni red prenešena do 20. novembra 2005, se v predlogu zakona določi obveznost upravljavcev cestninskih cest in objektov, da uvedejo elektronsko cestninjenje z določenimi tehničnimi značilnostmi, ki jih bo določila komisija Evropske skupnosti, pri nas pa predpisala vlada. Temeljne zahteve direktive o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju, ki mora biti v slovenski pravni red vključena do 30. aprila 2006, pa se z zakonom določijo v novem poglavju. Gre za zahteve, ki se nanašajo na predore, daljše od 500 metrov, kakršnih je pri nas preko 40 kilometrov. Določbe novega poglavja opredeljujejo temeljne varnostne zahteve za predore, te pa podrobneje uredi vlada s podzakonskim predpisom. Kot tretje: za razrešitev problematike pridobitve zemljišč, uporabljene za javne ceste, se s predlaganim zakonom na novo ureja postopek ugotavljanja meje javne ceste in določa poseben, enostavnejši postopek pridobitev lastninske pravice države ali lokalne skupnosti na zemljiščih, ki niso v lasti države ali občine, in po njih poteka obstoječa cesta. Sprememba je vezana na razveljavitev 85. člena zakona o javnih cestah, za katerega je ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je v neskladju z ustavo, zaradi posega v lastninsko pravico. Zaradi pridobitve zemljišč, potrebnih za posodobitev državnih cest, se s predlaganim zakonom določa tudi poseben postopek ugotavljanja javne koristi za razlastitve tistih zemljišč, na katerih se izvajajo rekonstrukcije državnih cest kot vzdrževalna dela v javno korist. Ostale predlagane spremembe in dopolnitve pa so uskladitve z zakoni drugih področij, ki so bili sprejeti po uveljavitvi zakona o javnih cestah. To je poglavje o prepovedi ogrožanja državne ceste in prometa in o neusklajenosti z zakonom o varnosti cestnega prometa. Na koncu bi rad še povedal, da je vlada, zaradi izboljšanje besedila tega zakona, pripravila dva uskladitvena amandmaja, in sicer k 8. členu in 20. členu, ki sta sedaj jasnejša. Ob zaključku predstavitve predloga zakona bi vas rad še enkrat opozoril na rok iz odločbe ustavnega sodišča Republike Slovenije, to je 11. november 2005, po katerem ne bo več zakonske podlage za pobiranje cestnine na slovenskih avtocestah. Cestnina pa je v finančnem sistemu nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji pomemben vir financiranja in vzdrževanja avtocestnega obrežja, kar pa je glavni vir za vračilo najetih investicijskih kreditov za gradnjo avtocest. Bojan Rugelj je predstavil stališče Slovenske demokratske stranke Temeljni razlog za začetek postopka spreminjanja in dopolnjevanja zakona o javnih cestah je odločba ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 11.11.2004, s katero je sodišče ugotovilo, da je 11. člen zakona o javnih cestah v neskladju z ustavo in da mora državni zbor Republike Slovenije to neskladnost odpraviti v roku enega leta. Še pomembneje pa je, da je s to odločbo Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo, da se 2. člen uredbe o cestnini za uporabo določenih cest razveljavi. Ta razveljavitev začne veljati 30 dni po izteku prej omenjenega enoletnega roka. Temeljni razlog za razveljavitev je v tem, da obstoječi zakon o javnih cestah nima vsebinskega okvira, na podlagi katerega bi vlada lahko predpisala, katere so tiste ceste kjer se zaračunava cestnina. Zato je tudi v neskladju z drugim odstavkom 120. člena nov stavek, ki določa načelo zakonitosti uprave. Ker je ustavno sodišče Republike Slovenije z odložilnim rokom 11.12.2005 v določenem delu razveljavilo uredbo vlade, ki ureja cestnine, po tem datumu brez sprememb zakona in novega podzakonskega predpisa vlade o cestnini in cestninskih cestah ter cestnih objektih ne bo več mogoče zaračunavati uporabe teh cest. Dne 29.4.2004 sta bili sprejeti in dan kasneje objavljeni dve direktivi, ki jo je prav tako potrebno prenesti v slovenski pravni red in novi zakon o javnih cestah. Gre za direktivo evropskega parlamenta in sveta glede interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v skupnosti in za direktivo o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju. Rok za prenos prve direktive v slovenski pravni red je 20.11.2005, drugi pa 30.6.2006. Cilji so torej jasni. Uskladiti zakon o javnih cestah z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako, da bo določal vsebinski okvir za podzakonsko urejanje cestnine in določitev cestninskih postaj, prenesti direktive Evropske skupnosti v slovenski pravni red, urediti nekatere najbolj nujne uskladitve z zakoni, ki so bili sprejeti po obstoječem zakonu o javnih cestah, kot so zakon o graditvi objektov, zakon o prekrških, zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, ureditev nove rešitve enostavnejšega postopka pridobitve lastninske pravice države ali lokalne skupnosti na zemljiščih, ki so namenjena za javne ceste, v skladu z odločbo ustavnega sodišča. Predlagani zakon, če bo sprejet, ne bo imel neposrednih posledic za proračun in ne negativnih finančnih posledic za druga javna finančna sredstva. V nasprotnem primeru lahko pride celo do negativnih posledic. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih cestah je evropsko primerljiv, zato ga poslanska skupina SDS v celoti podpira.