Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o glasilstvu

Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavil ga je predstavnik vlade, minister Karel Erjavec. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavil ga je predstavnik vlade, minister Karel Erjavec. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavil ga je predstavnik vlade, minister Karel Erjavec. Pred vami je prvi zakon, s katerim pomembno posegamo v spremembe in dopolnitve sistemske zakonodaje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot veste, pripravljamo tudi spremembe krovnega zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter spremembe zakona o varstvu pred požarom. Te spremembe so povezane s tem, da je treba to zakonodajo posodobiti, jo uskladiti z doseženim stanjem in dograditi v nekaterih delih. Naj povem, da je bila ta zakonodaja sprejeta v letih 1993-1996 in je zaradi aktualnosti tega področja nujno potrebno, da te zakone dopolnimo. Kot sem rekel, je pred vami zakon o gasilstvu. Naj povem, da gre za izjemno pomemben zakon. Glede na to, da so bile v obrambnem sistemu že opravljene reforme in da je sistem zaščite in reševanja pomemben del podsistema nacionalne varnosti, so tu razlogi za to spremembo. Aktualnost tega področja prav gotovo potrjujejo ne samo vsakdanje prometne in druge nesreče, ampak tudi velike naravne nesreče, zlasti takšne, kakršne smo doživeli letos v mesecu juliju; poplave, neurja v Posavju, na Celjskem, poplave na Muri in podobno. V vseh teh primerih se je pokazalo, kako je pomembno, da je gasilska reševalna služba ustrezno organizirana, zlasti tudi ustrezno opremljena in usposobljena. Gasilci so se prav gotovo uveljavili kot splošna reševalna služba v vseh okoljih, in to je usmeritev, ki jo ministrstvo za obrambo zasleduje že vsa leta tudi po osamosvojitvi. Spoštovani! Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu smo pripravljali in usklajevali izjemno dolgo časa. Naj povem, da smo se trikrat usklajevali s skupnostjo slovenskih občin, neštetokrat z Gasilsko zvezo Slovenije, tudi dvakrat na njihovem plenumu in prepričan sem, da s tem zakonom rešujemo bistvene probleme gasilstva. Zakon omogoča vključevanje v izvajanje zaščite, reševanj in pomoči vseh gasilskih enot, tudi prostovoljnih, čeprav njihova razvitost, kot veste, ni enakomerna na celotnem območju celotne države, zlasti v zahodnem delu. Tukaj pač poskušamo s programom Krasom to neuravnoteženost izenačiti. Kljub temu naj povem, da z novimi inštituti, kot je čas prihoda na čas nesreče in standard požarnega pokrivanja po kategorizaciji gasilskih enot in tipizacije njihove glavne opreme nadaljujemo z zagotavljanjem pogojev za še večjo preglednost in marljivost izvajanja javne gasilske službe. Naš cilj je zlasti višja kakovost, večja učinkovitost in pa racionalnost delovanja. S tem zakonom zagotavljamo tudi povezovanje prostovoljnega in poklicnega dela gasilstva. Z zakonom namesto dosedanje prevelike različnosti uveljavljamo enoten status in položaj poklicnih gasilcev v javnih zavodih, in sicer kot del javnega sektorja.Na ta način bomo tudi uveljavili kolektivno panožno pogodbo, kjer bo natančneje opredeljen statusni položaj poklicnih gasilcev. Z zakonom določamo tudi ustrezne pristojnosti gasilskih zvez. Menimo, da je potrebno, da so gasilske zveze tiste, ki usmerjajo razvoj gasilstva, da tega ne moremo prepustiti zgolj posameznim društvom oziroma organom lokalne samouprave. S tem zakonom dajemo določene pristojnosti gasilskim zvezam, na ta način zagotavljamo njihovo načrtno usposabljanje, opremljanje in pripravljenost, in sicer za več kot 1.500 enot na lokalni ravni. Naj povem, da ima v tem trenutku prostovoljni sistem gasilcev približno 20.000 operativnih gasilcev in da dejansko predstavljajo hrbtenico splošne reševalne službe. Naj povem, da s tem, ko določamo ustrezne pristojnosti gasilskim zvezam, da s tem ne posegamo v samostojnost lokalnih oblasti oziroma lokalnih skupnosti. S tem zakonom tudi pomembno dopolnjujemo rešitve, ki preprečujejo, da bi se izvajanje operativnih gasilskih enot upravljalo s pridobitnim namenom, saj bi to po našem mnenju pomenilo konec prostovoljnega gasilstva. Kljub velikim naporom s tem zakonom ne moremo urediti stabilnega financiranja gasilske javne službe v občinah, kot to zahtevajo zlasti prostovoljni gasilci. Za rešitev tega problema se dogovarjam z ministrom dr. Žagarjem, in sicer, da bi v okviru reforme sistema financiranja lokalne samouprave zagotovili tudi financiranje nujnih dejavnosti gasilstva ter drugih sil za zaščito in reševanje, saj je samo to pogoj za potrebno stopnjo varnosti v vseh občinah. Pri reševanju tega vprašanja pričakujem tudi vašo podporo, ko bodo ustrezne zakonske spremembe prišle v državni zbor. Prav tako pričakujem vašo podporo pri vgrajevanju ustreznih stimulativnih rešitev v predpise na področju zavarovalniškega sistema, pa tudi v davčnem sistemu, ki bodo omogočale ustrezno urejanje odnosa prostovoljni gasilec oziroma reševalec in delodajalec. Naj povem, da v primerljivih državah to vprašanje rešujejo zlasti z zavarovalniškim sistemom. V zakon smo sicer vključili več določb, ki urejajo odnos med prostovoljnim gasilcem in delodajalcem ter odnos, ki se nanaša na njegovo udeležbo na intervencijah in usposabljanjih, vendar vse v okviru obstoječe delovnopravne zakonodaje. Te pa seveda s tem zakonom ne moremo spreminjati. Ne glede na to pa si bomo še naprej prizadevali, da bi z ustreznimi organizacijskimi in tehničnimi rešitvami delovanje gasilcev prilagodili pogojem sodobne tržne ekonomije. V določeni meri vsebuje to tudi amandma poslanske skupine Socialnih demokratov k 4. točki 5. člena predloga zakona, ki pojasnjuje pojme, uporabljene v zakonu. Amandma, ki mu po namenu ne nasprotujemo, pa ne rešuje in ne izboljšuje zakonskih rešitev. In ustrezneje bi bilo, tako tudi predlagamo, da bi zbor sprejel samostojen sklep za urejanje tega področja v drugih zakonih. Ista poslanska skupina je dala amandma tudi k 31. členu, po katerem naj bi sankcije za delodajalce oziroma odgovorne osebe ne veljale in se izrekale, dokler ne bo z zakonom opredeljena boniteta delodajalca, ki zaposluje operativnega prostovoljnega gasilca. Takšne rešitve žal v našem pravnem redu ne poznamo in menimo, da tudi z vidika celovitosti sprememb in dopolnitev zakona o gasilstvu te rešitve ni mogoče podpreti. Predlagam, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu podprete in sprejmete. Prepričan sem, da bo na ta način omogočeno kakovostno nadaljevanje več kot 135-letne tradicije slovenskega gasilstva. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec SDS Robert Hrovat. Verjetno ste bili kdaj priče interventnim posegom gasilcev, bodisi ob prometnih nesrečah, požarih, poplavah ali ostalih elementarnih nesrečah, ter si takrat zaželeli, da pomoči gasilcev nikdar ne bi potrebovali. Vendar pa, ko je zadeva nujna, ko so ogrožena človeška življenja ter imovina, je hitro in učinkovito posredovanje gasilcev največkrat odločilnega pomena. Zato mora država narediti vse, da se gasilcem prizna ustrezen status ter da jim omogoči njihovo kar najbolj učinkovito delovanje ter funkcioniranje, še posebej, ker je veliko število gasilskih društev organiziranih na prostovoljni bazi, saj so od njihove strokovne in infrastrukturne usposobljenosti posledično odvisna tudi življenja ljudi. Če se uvodoma malo ozrem v zgodovino, vas naj spomnim, spoštovane kolegice in kolegi, da je bil zakon o gasilstvu sprejet med prvimi področnimi zakoni naše samostojne države, s katerimi se ureja posamezna področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dosedanje izkušnje so pokazale, da registracija in delovanje gasilskih društev ter njihovih zvez zgolj po zakonu o društvih ni ustrezno, saj na ta način ni mogoče zagotoviti zlasti ustrezne vloge gasilskih zvez. Združevanje gasilskih društev v gasilske zveze je prostovoljno, kar pa onemogoča vpliv gasilskih zvez na usklajeno opremljanje, usposabljanje, pripravljenost za delovanje in delovanje gasilskih enot na območju posamezne občine oziroma širše. To velja tudi za delovanje gasilske zveze Slovenije. Zato je temeljni cilj predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu, ki ga danes obravnavamo, omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva ter povečati usklajenost in racionalnost ter učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. S sprejemom tega zakona bo omogočeno, da bodo imele gasilske zveze z zakonom določene pristojnosti in da bodo lahko vplivale na načrten in usklajen razvoj ter opremljanje in usposabljanje prostovoljnih gasilskih enot. V skladu s temeljnim ciljem in navedenimi načeli organiziranja in delovanja gasilstva kot pomembnega dela sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so s tem predlogom zakona oblikovane najpomembnejše rešitve za spremembe in dopolnitve zakona o gasilstvu; nekatere od njih sem v razpravi že prej navedel. Opozoril bi še na nekatera dejstva, ki se mi zdijo zelo pomembna in ki jih predlagani zakon ustrezno rešuje, zaradi česar bomo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi podprli predlagani zakon.Prostovoljna gasilska enota, ki organizira prostovoljno gasilsko društvo, mora imeti predpisano število gasilcev, določeno z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot. Tako se najmanjše število gasilcev, ki jih mora imeti gasilska enota, ne bo več določalo z zakonom, kar bo omogočilo ustreznejše prilagajanje organiziranosti gasilstva dejanskim potrebam in možnostim v občinah. Tudi gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, v katerih obstaja povečana nevarnost požara in eksplozije, morajo organizirati lastno gasilsko službo. Z državnimi načrti zaščite in reševanja za nekatere vrste nesreč je predvideno tudi aktiviranje gasilskih enot. Zelo me veseli, da bo zakon prispeval tudi k enotni ureditvi statusa poklicnih gasilcev na območju celotne države. Zlasti status gasilcev v poklicnih gasilskih enotah je bil doslej različno urejen. Na podlagi aktivnosti uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in sindikata poklicnih gasilcev so se že doslej na podlagi zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju uskladila nekatera pomembna vprašanja, kot so rentacijska delovna mesta in nazivi, dodatki za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. Pripravlja pa se katalog delovnih mest in podobno. Določbe zakona, ki urejajo delovno pravna vprašanja, povezana z naravo, organizacijo in potrebami gasilske službe, bodo načrtno in usklajeno urejanje teh vprašanj pomembno pospešile. Glede na vse našteto, poslanska skupina Slovenske demokratske stranke podpira sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu ter predlaga, da ga državni zbor sprejme ter s tem omogoči ureditev problematike gasilske dejavnosti v Republiki Sloveniji.