Predlog zakona o sprememah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč

JANEZ PODOBNIK: Vlada predlaga državnemu zboru, da sprejme predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč je bil sprejet leta 2003 in ureja pogoje ter način uporabe sredstev iz proračuna Republike Slovenije pri odpravi posledic naravnih nesreč. Namen zakona je, da uredi pridobivanje državne pomoči prizadetim zaradi naravne nesreče tako, da se jim zagotovi čim prejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti, če so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča, ali pa so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene oziroma jim je zaradi poškodovane cestne in druge infrastrukture uporaba stvari onemogočena. Veljavni zakon določa tudi pogoje in način uporabe sredstev državnega proračuna ter pogoje in način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč. Pri izvajanju tega zakona se je pokazala potreba po izplačilu predplačil v primerih škode v kmetijstvu in to še pred določitvijo dokončne ocene škode, z namenom, da se škoda, ki je posledica naravne nesreče na kmetijskih površinah, čim prej sanira oziroma da se v čim večji možni meri ublažijo dolgoročnejše posledice naravne nesreče. Druga ugotovitev in tudi rešitev zakona je izplačevanje predplačil zaradi škode v kmetijstvu. Ugotovljeno je, da je potrebno vzpostaviti možnost, da se v primeru preveč izplačanih predplačil njena razlika v treh letih od dneva njenega izplačila vrne v državni proračun. Kolikor pa v tem času nastane nova naravna nesreča, se ta razlika všteje v morebitna izplačila sredstev za odpravo posledic novih naravnih nesreč. S predlogom sprememb zakona se odpravlja tudi nejasnost določb, ki se nanašajo na upoštevanje drugih izplačil za odpravo posledic naravnih nesreč pri izračunu višine izplačanih sredstev v kmetijstvu. V obravnavi na odborih državnega zbora in ob pomoči strokovnih služb državnega zbora so bile oblikovane tudi nekatere dopolnitve na predlagani tekst zakona, ki ga je vlada predložila v obravnavo. V prvem odstavku veljavnega 37. člena se je višina predplačil za škodo v kmetijstvu omejila na 20 odstotkov ocenjene neposredne škode, v novem petem odstavku 40. člena zakona, tudi na pobudo kmetijsko-gozdarske zbornice, pa se je oblikovalo novo merilo za najmanjšo izplačano državno pomoč za škodo v kmetijstvu. Najmanjša izplačana pomoč v kmetijstvu mora biti večja od povprečnih sredstev, ki jih je država za posameznega upravičenca namenila za popis in oceno škode zaradi naravne nesreče. V sedmem odstavku veljavnega 40. člena zakona pa se doda nova določba, na podlagi katere se tudi na območju namakanja izplača škoda zaradi suše, če tam ni bilo razpoložljive količine vode za namakanje. S predlaganim zakonom se bodo uredila tudi razmerja, ki so nastala zaradi preveč plačanih predplačil za škodo v suši leta 2003. Ko sem prebiral gradivi, tako odbora za okolje in prostor kot tudi zainteresiranega delovnega telesa odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je tam zapisano, da je obljuba ali zaveza ministra, torej mene, da bom predlagal spremembo zakona že do konca letošnjega leta oz. do konca zime. Ker se zima konča v prvih mesecih prihodnjega leta, bo tudi ta rok vezan na prve mesece leta 2006, ko bomo skupaj s strokovnjaki in tistimi, ki jih ta zakon najbolj zadeva, pripravili nekatere sistemske spremembe veljavnega zakona. Poslanke in poslanci predlagam vam, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o odpravi posledic naravnih nesreč sprejmete. DANIJEL KRIVEC: Naravne nesreče kot dogodki, ki so posledica delovanja nenadzorovanih naravnih sil, močno ogrožajo tako Slovenijo kot večino drugih držav, ter povzročajo poleg drugih posledic tudi veliko materialno škodo na premoženju v okolju, predvsem v kmetijstvu. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ureja pogojen način uporabe sredstev iz proračuna Republike Slovenije. Pri odpravi posledic naravnih nesreč je pogojen način njihovega pridobivanja oziroma dodeljevanja z namenom, da se kot pomoč prizadetim zaradi naravne nesreče zagotovi čim prejšnje varno bivanje in ponovno izvajanje dejavnosti v primeru, da so jim bili zaradi naravne nesreče poškodovani ali uničeni objekti, naprave ali zemljišča oziroma so njihove stvari zaradi posledic naravne nesreče ogrožene, ali pa jim je na primer zaradi poškodovane infrastrukture onemogočena uporaba stvari. Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa tudi pogojen način uporabe sredstev iz proračuna Republike Slovenije ter pogojen način njihovega dodeljevanja pri odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi nesreč. Namen predloga zakona je zmanjšati ogroženost kmetijskih gospodarstev pred nesrečami oziroma v največji možni meri ublažiti posledice naravnih nesreč v kmetijstvu. Da bi se škoda, ki je posledica naravne nesreče, čim prej sanirala, oziroma, da bi v največji možni meri ublažili dolgoročne posledice naravne nesreče, se je pokazala potreba po izplačilu predplačil še pred določitvijo dokončne škode. Predložene rešitve uvajajo možnost za hitro pomoč ogroženim kmetijskim gospodarstvom v obliki predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč ter urejajo način vračil v primeru morebitnih preveč izplačanih državnih pomoči. Potreba po preplačilih uvaja možnost za hitro pomoč ogroženim kmetijskim gospodarstvom v obliki predplačila sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč ter ureja način vračil v primeru morebitnih preveč izplačanih državnih pomoči. Potreba po predplačilih je bila večkrat neposredno izkazana po naravni nesreči na kmetijskih gospodarstvih, ko se izkaže velika potreba po finančnih sredstvih zaradi priprave kmetijskih zemljišč za naslednje posevke. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč podprli.